22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, katerega namen je opozoriti družbo na dejstvo, da je tudi planet, na katerem živimo, minljiv in ranljiv, zato ga je potrebno ohranjati.
Kako je pravzaprav nastal svetovni dan Zemlje in kaj sploh je Zemlja?
Svetovni dan Zemlje je bil prvič organiziran že leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah. Koordinira ga globalna mreža Dneva Zemlje.
Začetek Svetovnega dneva Zemlje pripisujemo mirovnemu aktivistu, Johnu McConellu, ki je leta 1969 na Unescovi konferenci v San Franciscu predlagal praznovanje dneva spomina na Zemljo, za datum pa je izbral prvi pomladni dan, 21. marec, ki ga je sicer potrdil generalni sekretar, a je bil mesec dni kasneje datum s strani ameriškega senatorja Gaylorda Nelsona prestavljen na 22. april.
Zemlja je planet, na katerem živimo. Po oddaljenosti od Sonca je 3., po velikosti pa 5. planet od Sončevega sistema. Je edini prostor v vesolju, za katerega je potrjeno, da na njem obstaja življenje. Planet Zemlja se je oblikoval pred približno 4,57 milijarde let. Notranjost je sestavljena iz aktivnih plasti, vključno z železovim jedrom, ki ustvarja Zemljino magnetno polje ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa se nahaja trdna skorja. Površina Zemlje in njena atmosfera sta danes zaradi človeških in bioloških dejavnikov drastično spremenjeni.
Kljub poudarjanju, kako zelo pomembni so odgovorno ravnanje z odpadki, varčevanje s pitno vodo, varčevanje z energijo ter odgovoren odnos do gozdov in živali, se ljudje danes premalo zavedamo dejstva, da je naša Zemlja minljiva in ranljiva.
Katere nevarnosti prežijo Zemlji?
Zavedati se moramo dejstva, da Zemljo najbolj ogroža človek. Zaradi človeka so v nevarnosti rastline, ptice in druge živali, oceani, reke, travniki in gozdovi. Vse našteto je za nas nekako samoumevno, zato si težko predstavljamo, kako bi se sprehajali, če ne bi imeli gozdov, travnikov, živali, rek in kako bi živeli, če bi Zemlja nekoč preprosto nehala obstajati.
Podnebne spremembe so prva nevarnost, ki jo moramo omeniti. Mnogi zadevi sicer ne verjamejo, zato podnebne spremembe ostajajo veliko vprašanje, namesto da bi pričeli iskati rešitve zanje. Preden se torej lotimo iskanja rešitev, se moramo vsi pričeti zavedati, da podnebne spremembe niso nek larifari, temveč resnično obstajajo in vplivajo na nas na načine, ki jih tudi sami vidimo ali občutimo. Če ste še vedno prepričani, da vremenske muhe in vročinski vali nimajo nič opraviti s podnebnimi spremembami, bi morali za mnenje poprositi nekoga drugega. Te pojave namreč povzroča globalno segrevanje.
Vreme je bolj intenzivno, kot je bilo nekoč. Vračajo se hladne zime, poletja so nevzdržna, priča pa smo tudi nevihtam, kot jih še nismo videli. Že majhne temperaturne spremembe zmanjšujejo količino razpoložljivih živil, visoke temperature povzročajo, da se ledene površine topijo, poplavljajo določena območja in povzročajo neravnovesje, ki ga občutijo tudi prosto živeče živali.
Sedaj vemo, da je grožnja resnična, a vendar – kaj lahko storimo, da bi preprečili nadaljnje spremembe v podnebju? Vsakdo lahko v svojem življenju stori nekaj majhnih korakov. Izključite luči, kadar jih ne potrebujete, namesto avtomobila uporabite avtobus, kolo ali okolju prijazno gorivo, uživajte manjše količine mesa, uporabljajte varčne žarnice in še bi lahko naštevali. Pri tem je bistvenega pomena, da lahko pri zmanjševanju podnebnih sprememb pomaga vsakdo, a za ohranjanje našega zelenega planeta se bo moralo človeštvo prej ko slej združiti.
Izumiranje gozdov poteka z zaskrbljujočo hitrostjo. Krčenje gozdov je zelo hitro rastoč problem v številnih državah po vsem svetu in ne samo, da to pomeni manj dreves, pomeni namreč tudi manj kisika, pogin živali, izumiranje živalskih vrst, z drugimi besedami – veliko grožnjo naši Zemlji. Pomanjkanje dreves vodi tudi k veliko bolj suhemu podnebju.
Tropski deževni gozdovi so bistvenega pomena za stabilizacijo podnebja in preživetje človeka. Vsako sekundo izgubimo en in pol hektarja deževnega gozda. Ljudje smo že sesekljali okoli 50% deževnih gozdov, ki so nekoč obstajali na našem planetu, kar pomeni, da bomo, če bomo tako nadaljevali, že v naslednjih 40 letih povsem uničili deževne gozdove. Gozdarske družbe vidijo gozd kot način, ki jim omogoča zaslužek s prodajo lesa – ne upoštevajo pa dolgoročnih učinkov in posledic.
Na srečo je izumiranje gozdov problem, proti kateremu se lahko borimo tudi kot posameznik. Z uporabo recikliranega papirja lahko zmanjšamo krčenje gozdov, trgovcem bomo tako pokazali, da ne želimo podpreti blagovnih znamk, ki za svoje proizvode pridobivajo les na neodgovoren način. Zakaj ne bi še danes na domačem vrtu zasadili eno ali več dreves?
Onesnaževanje okolja, v katerem živimo, prav tako ogroža naše življenje na Zemlji. Vidni znaki onesnaževanja so več kot očitni, glavni razlog za onesnaževanje je človeška potreba po »več stvareh«, zato se naše rabljene, a uporabne stvari hitro spremenijo v ničvreden odpadek, ki ga brezvestno odvržemo. Na onesnaževanje zraka in vode v veliki meri vplivajo tudi tovarne, ki so v zadnjih nekaj letih zelo poslabšale problem onesnaževanja.
Prva stvar, ki jo lahko storimo je, da najprej zmanjšamo količino odpadkov v okolici našega doma, bodisi na ulicah, bodisi na domačem vrtu. Pred nakupom novega izdelka se vprašajte, ali ga dejansko potrebujete, ali gre le za vašo minljivo željo. S tem lahko vplivamo na zmanjšanje količine odpadkov, ki jih vidimo na smetiščih ali v skrajnem primeru – v naravi. Če bi vsi upoštevali ta enostavna načela, bi Zemlji zagotovili boljšo prihodnost.
Izguba biotske raznovrstnosti si prav tako zasluži omembo. Vsaka vrsta na našem planetu ima pomembno vlogo in ko vrsta živali ali rastline odmre, to vpliva na življenje na Zemlji. Tudi zmanjševanje števila prebivalcev lahko povzroči težave pri obstoju človeške rase.
Trenutno aktualen problem je upad števila čebel, ki neposredno vpliva na okolje in na proizvodnjo hrane, a se tega niti ne zavedamo. Tudi veliko drugih živali je v nevarnosti za izumrtje, ker jih je človek izrinil iz njihovih naravnih habitatov in nenazadnje tudi zaradi podnebnih sprememb, za katere je prav tako kriv človek.
Kot posameznik se bomo proti nevarnosti težko borili, lahko pa se seznanimo s preprostimi dejstvi in o njih poučimo tudi druge ljudi. Pričnimo se zavedati, da so nekatere živali danes na robu izumrtja.
Taljenje ledu in naraščanje morskih gladin sta posledici podnebnih sprememb. Zaradi taljenja ledu naraščajo morske gladine, povprečne temperature v arktični regiji pa vztrajno naraščajo. Satelitske slike NASE kažejo, da se območje, pokrito z ledom, vsakih 10 let zmanjša za 9%.
In ko se ves ta let stopi, kam gre vsa voda? Edini pravilen odgovor je v oceane. Mnogi so prepričani, da je naraščanje morske gladine problem le za nekatera osamljena območja sveta, a je resnica daleč od tega. Velika mesta, kot sta London in New York, bodo kmalu pod vodo, če ne bomo nečesa storili.
Mrtva območja ob oceanih so območja, ki so jih v zadnjih nekaj letih odkrili strokovnjaki na obalah gosto poseljenih skupnosti. Gre za območja, ki so osiromašena s kisikom, zaradi česar ne morejo podpirati življenja v morju. V svetovnih oceanih je bilo do sedaj najdenih 146 mrtvih območij, ki jih povzročajo visoke ravni kemikalij v vodah. Posledica tega je nezmožnost razmnoževanja rib. Če živimo na kopnem, omenjena mrtva področja ne morejo vplivati na nas – velika laž. Morske alge namreč skrbijo za kakovost zraka.
Našli smo tudi dobro novico – mrtvo območje Črnega morja je izginilo med leti 1991 in 2001 zaradi prekinjene uporabe gnojil, kar pomeni, da je težavo mogoče rešiti.
Eksplozivna rast prebivalstva je zaskrbljujoča. Nekoč je držalo naslednje prepričanje – večja, kot je svetovna populacija, boljše je. Vendar ne, ko človeška populacija doseže točko, ki jo naša družba in sistemi ne morejo rešiti. Lani je svetovno prebivalstvo doseglo neverjetnih 7 milijard in medtem ko pozdravljamo nove priseljence z odprtimi rokami, želimo po drugi strani varčevati z vodo, hrano, prostorom in zdravjem.
Omejene vire je potrebno deliti. Samo pomislite, kolikokrat ste zagrabili cel kup papirnatih prtičkov, čeprav ste potrebovali le enega. Če bi si omejene vire delili in z njimi na ustrezen način varčevali, bi bilo življenje na Zemlji kljub velikemu število ljudi zelo prijetno. Statistični podatki kažejo, da imamo na svetu dovolj hrane, da bi nahranili čisto vse ljudi.
Rasti prebivalstva kot posameznik ne moremo rešiti, lahko pa o tem izobražujemo ljudi, ki živijo na Zemlji in ljudi, ki se še bodo rodili na našem planetu – prav slednji bodo morda sprejemali pametnejše odločitve in omejene vire uporabljali bolj odgovorno, kot to počnemo mi, ki s svojimi dejanji vodimo planet Zemlja naravnost v propad.
Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad. (Rachel Carson: Občutek čudežnosti)
Sara Savec
