Skip to content

Dan upora proti okupatorju

Dan upora, samostojnosti in državnosti so trije državni prazniki, ki simbolizirajo 3 mejnike na poti do samostojne države Slovenije. Sanje naših prednikov so bile uresničene. Kaj pa pomeni dan upora proti okupatorju za današnje prebivalce Slovenije? Je to samo še en dela prost dan?

Kaj je Dan upora proti okupatorju?

Dan upora proti okupatorju se je nekoč imenoval Dan osvobodilne fronte ali Dan OF. Je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Prav na ta dan je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila v 1941 v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predsedniki političnih strank in kulturnih delavcev – Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler, Josip Rus, Tone Fajfar, Ferdo Kozjak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za slovenske kulturne delavce). Osvobodilna fronta slovenskega naroda se je prej imenovala Protiimperialistična Fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija leta 1941 se je preimenovala. Nastala je 10 dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, kar je bilo dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

Osvobodilna fronta je bila torej slovenska politična organizacija, ki je nastala kot odgovor na okupacijo Slovenije v 2. svetovni vojni. Delovala je med leti 1941 in 1953, njen glavni cilj je bil organizacija oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve Slovenije, po koncu vojne pa množično politično udejstvovanje. Osvobodilna fronta je imela velik pomen, saj je bila gonilna sila boja in uporov, kar je tudi razlog, da se je ta praznik nekoč imenoval kar OF.

Ta praznik nam je ostal v spomin vse do danes – morda tudi v opomin na 2. svetovno vojno in upor takratnih domačinov proti okupatorjem Slovenije.

Josip Vidmar je o odločitvi za oborožen odpor zapisal: »Tvegano? Nedvoumno, toda kako drugače rešiti čast naroda in njegovo bodočnost ali celo njegov obstoj? Drugega izhoda ni bilo.”

V Sloveniji je Dan upora proti okupatorju dela prost dan, na ta dan pa potekajo številne proslave in spominski pohodi. Spomnimo se vseh tistih, ki so na ta dan v dobro slovenskega naroda dali svoja življenja.

Katere so bile temeljne točke OF?

  1. Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
  2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
  3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov Osvobodilna fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
  4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.
  5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
  6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota.
  7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način.
  8. V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
  9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz Slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci.

Kakšno vlogo so imele pri uporu partizanske pesmi?

Zelo zanimivo je, da so tudi v tistem času ostali ustvarjalni v kulturnem smislu – nastajala so namreč literarna dela, ki so bila zelo pomembna tako za nastajanje, kot tudi za ohranjanje slovenske kulture. Zelo pomembne za motivacijo sodelujočih v uporu pa so bile partizanske pesmi, ki so vojake spodbujale pred odhodom v boj. Še danes so med najbolj znanimi naslednje pesmi:

  • Naša vojska,
  • Na juriš,
  • Hej, brigade,
  • Hej, tovariši,
  • Komandant Stane,
  • Pesem XIV divizije,
  • Šivala je deklica zvezdo,
  • Vstala Primorska,
  • Pesem o svobodi,
  • Jutri gremo v napad.
Okupatorji na slovenskem območju.

Dan upora proti okupatorju ni le dela prost dan

Čeprav se mnogi na ta dan razveselijo zgolj dela prostega dneva, ima 27. april bistveno večji pomen. Gre za enega najpomembnejših datumov v zgodovini Slovencev – samo sprašujemo se lahko, kaj bi se zgodilo, če se upor proti okupatorju ne bi zgodil. Bi slovenski narod preživel? Bi Slovenija sploh kdaj postala samostojna država v polnem pomenu besede? Na ta praznik bi morali biti ponosni. Naši predniki so imeli moč, da so se uprli, naša naloga je, da z državo še naprej ravnamo tako, kot si zasluži – odgovorno in spoštljivo.

Hej tovariši, pod orožje vsi!
Tujec mora iz naše zemlje!
Čaka Korotan, čaka Štajerska,
čaka sinje Jadransko morje!
Zdaj v roke puške,
zdaj naj zapoje mitraljez,
sovrag bo čutil,
kako gorak je z nami ples!
Hej tovariši, ni nam žal krvi
Za svobodno Slovenijo!
(Hej, tovariši, France Kosmač in Marjan Kozina)

Sara Savec

 

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Franc Mihič
3 years ago

Praznik 27. april, »Dan upora proti okupatorju«, ko l. 1941 še ni bilo nobenega upora? Povsod v zasedeni Evropi je bil odpor oz. so bila odporniška gibanja zoper okupatorja. V Sloveniji je bila 27. aprila 1941 ustanovljena PIF – Protiimperialistična fronta, ki se je do napada Nemčije na SZ preimenovala v OF in je pričela s partizanskim uporom šele junija 1941, ko je nacistična Nemčija napadla SZ z komunistično SZ. OF so vodili komunisti, ki so spoštovali komunistično Sovjetsko zvezo in njene cilje. Stalin je imel namreč s Hitlerjem in z japonskimi fašisti podpisan pakt. Komunisti v vseh državah so… Read more »

Prijava na e-novice