Branje izvidov je na prvi pogled nemogoče. Naletimo na cel kup latinskih izrazov, za katere se nam še sanja ne, kaj pravzaprav pomenijo, a kljub temu radovedno pokukamo vanje. V prispevku vam bomo na kratko predstavili, kaj vse nam lahko pove krvna slika.
Za boljše razumevanje krvne slike moramo najprej razumeti, kaj pravzaprav je kri. Običajno znamo o njej povedati, da je rdeče barve in da brez nje ne moremo živeti, nato pa se nam zatakne. Kri je v resnici tekoče tkivo, ki je sestavljeno iz mnogi vrst celic in krvne plazme. Kadar se v latinščini omenja kri, zasledimo izraz hemo oziroma hemato, iz česar nastane tudi poimenovanje oddelkov za hematologijo in hematoloških preiskav.
Naša kri je zgrajena iz naslednjih komponent:
- Krvni serum (krvna plazma + fibrinogen) – 56%,
- voda – 92%,
- beljakovine (albumin, fibrinogen, protitelesa, faktorji strjevanja krvi…) – 6-8%,
- sol – 0,8%,
- lipidi (maščobe) – 0,6%,
- ogljikovi hidrati oziroma glukoza – 0,1%,
- hormoni,
- vitamini in minerali,
- krvne celice (rdeče krvničke ali eritrociti, bele krvničke ali levkociti in krvne ploščice ali trombociti).
Krvni sliki (izsledku kvantitativnih in kvalitativnih preiskav celic v periferni krvi) strokovno pravimo hemogram. Kri za hemogram se običajno odvzame iz vene nad komolcem (obvezno na tešče). Glede na vrsto krvnih celic krvno sliko delimo na rdečo, belo in trombocitno.
Kaj je rdeča krvna slika?
Pri rdeči krvni sliki določamo naslednje parametre:
- število eritrocitov (izraženo na liter krvi),
- volumen stisnjenih eritrocitov (hematokrit – delež volumna, ki ga eritrociti zajemajo v krvi),
- koncentracija hemoglobina (merimo v gramih na liter krvi),
- število retikulocitov (kazalec tvorbe eritrocitov),
- eritrocitni indeksi (volumen in obarvanost eritrocitov),
- opis kvalitativnih sprememb eritrocitov v krvnem razmazu.
Kaj je bela krvna slika?
Pri beli krvni sliki se prešteje število levkocitov oziroma njihova koncentracija v litru krvi. Belo krvno sliko delimo še na to je diferencialno belo krvno sliko, ki jo opravimo z razmazom periferne krvi in oceno pod mikroskopom ali s hematološkim analizatorjem.
Kaj je trombocitna krvna slika?
Trombocitna krvna slika nam pove število trombocitov v litru krvi.
Vsak parameter nam lahko nakaže, da se v telesu nekaj dogaja.
Običajno krvne slike sami ne razvozlamo uspešno, zato je to opravilo bolje prepustiti zdravniku. Kljub temu pa je dobro vedeti, kaj vse lahko ugotovimo na podlagi preproste in povsem rutinske preiskave, kot je krvna slika.
- Eritrociti v krvi so lahko povišani ali znižani. Znižana vrednost eritrocitov nakazuje na slabokrvnost oziroma anemijo, povišana vrednost pa lahko pomeni motnje v izgradnji krvi, zastrupitev, bolezen pljuč ali prisotnost tumorja v telesu.
- Levkociti običajno nakažejo, da je v telesu prišlo do vnetja ali okužbe (njihova vrednost je lahko povišana ali znižana). Kadar je vrednost levkocitov v krvi povišana, lahko gre tudi za alergijo, šok, zastrupitev in bolezen krvi.
- Raven trombocitov se lahko poviša po okužbi, tumorju, bolezni vranice, hujši krvavitvi, pa tudi zaradi jemanja nekaterih zdravil in zaradi pomanjkanja vitamina B12.
- Kadar je v krvi premalo hemoglobina, je posledica anemija oziroma slabokrvnost, le-to pa povezujemo s pomanjkanjem železa. Če pa je železa preveč, lahko to pomeni jetrno bolezen ali motnjo v izgradnji hemoglobina.
- Visoke vrednosti glukoze v krvi pričajo o sladkorni bolezni, nizke pa oznanjajo hipoglikemijo (premalo glukoze).
- Najbolj znan med vsemi nam je seveda holesterol – visoke vrednosti vodijo v nastanek bolezni srca in ožilja, nizke pa lahko nakazujejo motnje v delovanju ščitnice.
- Sedimentacija krvi nam pove, kako hitro se krvna telesca usedajo. Če je vrednost sedimentacije povišana, to pomeni, da je v telesu prisotno vnetje.
Kadar prebiramo izvid, imamo na njem zabeležene tudi referenčne vrednosti (normalne vrednosti), zato lahko zelo hitro opazimo morebitna odstopanja od normale.
Najpogostejša motnja je slabokrvnost
Slabokrvnost, ki ji pravimo tudi anemija, ima različne vzroke nastanka, med katerimi je najpogostejši vzrok pomanjkanja železa (slabokrvnost se pogosto pojavi pri vegetarijancih, saj večino železa pridobimo prav iz mesa). Prepoznamo jo po tipičnih znakih, med katere sodijo bledica, utrujenost, slabost, pospešen srčni utrip, težka sapa, pogosti glavoboli, razdražljivost, zaprtje in izguba apetita.
S pomočjo katerih živil lahko izboljšamo svojo krvno sliko?
Prehrana igra najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju zdrave krvi. Živila, ki so bogata z železom, prispevajo k nastajanju hemoglobina, ki pomaga prenašati kisik do celic v našem telesu. V naše telo se hitreje absorbira železo iz živil živalskega izvora, sicer pa ga najdemo tudi v živilih rastlinskega izvora, kot so mandlji, leča, sojina zrna, ovsena kaša in temna listnata zelenjava. Če želimo izboljšati absorpcijo železa v telesu, ga moramo uživati v kombinaciji z vitaminom C.
Beljakovine so nujno potrebne za proizvodnjo protiteles in za normalno strjevanje krvi. Ogromno jih najdemo v pustem mesu, v ribah in mlečnih izdelkih, pa tudi v fižolu in drugih stročnicah.
Živila z nizko vsebnostjo nasičenih maščob pomagajo znižati raven holesterola v krvi. Mednje sodijo tudi pusto meso in mlečni izdelki. Uživati je potrebno omega-3 maščobne kisline, seveda pa se je istočasno treba izogibati ocvrti hrani, ki vsebuje škodljive trans maščobe.
Kompleksni ogljikovi hidrati so prav tako pomembni pri ohranjanju zdrave krvi. Dieta z nizko vsebnostjo predelanih sladkorjev in ogljikovih hidratov nam pomaga vzdrževati normalno raven sladkorja v krvi. Poudarek naj bo na živilih z nizkim glikemičnim indeksom, kot so sveže sadje in zelenjava, fižol, žitarice, mlečni izdelki z nizko vsebnostjo maščob in oreščki.
Zanimivost: Medicinski poseg iz 19. stoletja, imenovan puščanje krvi, se je uporabljal kot zdravilo za večino bolezni in stanj (med drugimi tudi za vročino). Ljudje so takrat predvidevali, da določene bolezni nastanejo zaradi preveč krvi v telesu. Puščanje krvi je tudi pomemben del tradicionalne kitajske medicine.
Sara Savec
