Ustavno sodišče RS pritrdilo opozorilom SLS glede obrednega zakola Halal

V Sloveniji imamo Ustavo RS dobro urejeno, na drugi strani pa imamo v zakonodaji veliko zmedo – tisoče zakonov in podzakonski aktov od katerih so si mnogi celo nasprotujoči. Ko je nekdo mnenja, da mu zakonodaja krši ustavno določene pravice lahko svojo pravico poišče na ustavnem sodišču. To se je zgodilo v primeru drugega odstavka 25. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv).

V Slovencu smo večkrat pisali o obrednemu zakonu Halal, ki naj bi se po mnenju klavcev izvajal zakonito. Sporno obredno klanje, pri katerem obredni klavec vzklika “V imenu Alaha” in živali prereže vrat brez predhodnega omamljanja v Sloveniji ni mogoč, ker ZZZiv zahteva, da so nekatere živali pred zakolom omamljene. Zakon je tu jasen in moralno je, da človek poskrbi, da se prepreči, ublaži ali omili telesno neprijetne bolečine, stres in strah, ki jih živalim povzroča zakol. Del politike že dalj časa opozarja na dvoumnost dejstva, da imajo klavnice v Slovenije certifikat halal, ki jasno zapoveduje klanje živali po natančno določenimi pogoji, med drugim tudi to, da žival ne sme biti omamljena, da mora biti smer glave v smeri Meke in da mora klavec biti versko neoporečen, ter ob dejanju izreči, da dela dejanje v imenu Alaha. Tovrstni certifikat ima v Sloveniji 7 klavnic, za muslimansko skupnost pa sta sporni 2.
Muslimanska skupnosti niso kršene pravice
V Muslimanski skupnosti, ki jo zastopata dr. Andraž Teršek in Edina Kumalića so v svoji ustavni pobudi zapisali, da je drugi odstavek 25. člena ZZZiv v neskladju s 7. in 41. členom Ustave “v povezavi” s 1., 2. in 14. členom Ustave ter 9. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in bi s tem neposredno protiustavno posegal v ustavne pravice in interese muslimanske skupnosti.
Preprosto povedano, ker muslimanska skupnost nima možnosti obredno zaklati živali v Sloveniji, ima pa možnost uvoza tega mesa in celo kupiti takšno meso v Sloveniji, tudi za vsakdanjo rabo in v času verski praznik kurban bajram, ko naj bi se zaklala ena žrtvena žival na gospodinjstvo (kamela, krava, ovca ali koza), je s tem grobo poseženo v njihovo veroizpoved.
Po zasedanju Ustavnega sodišča 25.4.2018 smo za mnenje zaprosili tako muslimansko skupnost, kot dr. Terška, a do danes odgovora nismo prejeli.
Ustavno sodišče je razsodilo, da po mnenju muslimanske skupnosti, sporen člen ni v neskladju z Ustavo RS
Ustavno sodišče je v prvi vrsti izrazilo mnenje, da sodišče ne more biti arbiter niti v zahtevnih znanstvenih vprašanjih, niti v verskih zadevah. Glede na podane dokaze pobudnice se je sodišče v sestavi predsednice dr. Jadranke Sovdat, dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar,DDr. Klemen Jaklič, Dr. Marijan Pavčnik, dr. Estelka Korpič – Horvat in Marko Šorli soglasno sprejeli da člen ni v neskladju z Ustavo.
Ustavno sodišče je zapisalo, da 41. člen Ustave (Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno) sicer res varuje versko svobodo in veroizpoved, ter da so varovana ravnanja, ki so povezana z vero, vendar v skladu s 15. členom Ustave »Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava«, kar se je zgodilo v tem primeru.
Poseg v pravico je namreč dopusten samo, če temelji na ustavno dopustnem cilju in Ustavno sodišče preveri to na podlagi t.i. strogega testa sorazmernosti, ki mora odgovoriti na vprašanje, ali je ocenjevalni poseg primeren za dosego zasledovanega cilja, ali je poseg nujen in ali je teža posledic posega s prizadeto človekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja, oz. koristi, ki bodo nastale zaradi posega. To pa pri navedbah pobudnika ni izkazano. Dr. Marijan Pavčnik je na tem mestu celo izpostavil, da v odnosu dobrobiti živali in svobodne izpovedi vere ni mogoče apriori reči, da je ena vrednota nad drugo. Vrednoti, ki trčita morata sobivati in se uresničevati v mejah, ki so ustavno dopustna. Vendar ima sožitje tudi moralni vidik in 9. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, jasno navaja, da je morala nad versko svobodo, zato ZZZiv lahko omeji versko svobodo.
Brez utemeljenega razloga se trpljenje živali ne sme povzročati, še več, ustavno je zapovedano varstvo živali pred mučenjem in zajema dolžnost, da se prepreči, ublaži, ali omili telesno neprijetne občutke, bolečine, stres in strah, ki jim živali povzroča človek. Varovanje dobrobiti živali je s tega vidika del morale in je ustavno dopusten poseg v versko svobodo. Država lahko prepove ravnanje, tudi versko, ki ni združljivo s temeljnimi pravili in moralnim okvirjem družbe.
Prav tako pobudnik ni uspel prepričati Ustavnega sodišča, da niti z omamljanjem ni moč doseči cilja, torej, da bi ublažili bolečino in strah živali.
Ustavno sodišče je hkrati podalo tudi mnenje, da ima muslimanska skupnost otežen dostop, ne pa omejen, ter bi obredni zakol povzročil živalim trpljenje, kar pa je moč preprečiti, zato je ZZZiv dopusten. Dr. Matej Acetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Rajko Knez in dr. Jadranka Sovdat so opozorili, da v Sloveniji uvoz in prodaja nista prepovedana, celo zakon jo dopušča in s tega vidika, lahko muslimanska skupnost meso dobi. Temu je pritrdila tudi dr. Špelca Mežnar in dodala, da je zelo paradoksalno, da se govori o dobrobiti živali, ko gre le vendarle za usmrtitev in je fokus le zmanjšati trpljenje živali.
Dr. Klemen Jaklič pa je izpostavil, da ZZZiv ne prepoveduje v celoti obredni zakol, kar pomeni, da je del obreda moč speljati in so pravice le okrnjene, ne gre pa za popolno prepoved.
V SLS za popolno prepoved Halal zakola v Sloveniji, kar imajo jasno zapisano tudi v programu stranke

“Včerajšnja soglasna odločitev ustavnega sodišča RS, da Zakon o zaščiti živali varuje ključno moralno zapoved v našem kulturnem prostoru in ne poseže prekomerno v versko svobodo muslimanske skupnost, je pomembno sporočilo težnjam po spremembi temeljnih vrednot, na katerih je zgrajena Slovenija. Ustavno sodišče je na prvo mesto postavilo slovenski narod in našo kulturo, v kateri je moralno sporno, da živali ob zakolu povzročamo nepotrebno dodatno trpljenje,” pravi predsednik SLS mag. Marko Zidanšek. Odločitev Ustavnega sodišča RS je pomemben mejnik za ohranitev Slovenskih vrednot in naše kulture. Če bo SLS v prihodnji vladi bomo v proizvodnji hrane naredili red in vzpostavili življenjske zakone, ki velikim proizvajalcem hrane s političnim zaledjem ne bodo več gledali skozi prste. Obredni zakol Halal bomo zakonsko v celoti prepovedali, uvožena obredno pridelana hrana bo jasno označena in jo bo mogoče dobiti le v posebnih oddelkih trgovin, ki bodo ločeni od ostalih. Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS bomo vzpostavili jasen in transparenten nadzor nad zakolom v Sloveniji, da bomo Slovenci res vedeli, kaj jemo.
Metod Kranjc