Strokovnjaki in politika enotni: les je lahko prihodnost gospodarstva

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, les pa najpomembnejša strateška surovina, ki jo ima Slovenija v velikem obsegu, tako po količini kot kakovosti. Od modrega gospodarjenja z gozdom in čim boljšega izkoristka velikega potenciala, ki ga ima les, sta v veliki meri odvisna tudi razvoj slovenskega podeželja, ohranitev in razvoj mnogih, posebej hribovskih kmetij, ter razvoj celotne Slovenije. A kljub temu v Sloveniji nimamo razvite lesarske strategije in se niti ne zavedamo dovolj, kako pomemben je les za Slovenijo in njen razvoj. O tem so si bili enotno vsi govorci, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Franc Bogovič, evropski poslanec ELS/SLS, prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Partnerstva za prihodnost v ustanavljanju, prof.dr. Franc Pohleven, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Jože Prikeržnik, generalni direktor direktorata za lesarstvo na MGRT, Rok Sedminek, predsednik Slovenske kmečke zveze in podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, včeraj na okrogli mizi Inštituta Antona Korošca (INAK) v gostišču Kum, Zagorje ob Savi, na temo Pomen lesarstva in gozdarstva za razvoj Slovenije. Posvet je vodil Primož Jelševar, direktor INAK.

Namen srečanja je bil odprt dialog o lesarstvu in gozdarstvu, saj je o tej tematiki na državni ravni ne govori, kljub temu, da Slovenijo pokriva 60 % gozda, ter je lesarska in gozdarska dejavnost zamrla, je pozabljena in nič več cenjena. Tovrstno srečanje je bilo prvo nasploh v Sloveniji in po besedah organizatorjev nikakor ne zadnje.

Les je prihodnost Slovenije, a se je politika tega premalo zavedala

Ljudje se premalo zavedajo, da vsako investiranje v les/gozda prinese dobiček. Gozdarstvo je naša naravna danost, na ljudeh pa je, da se bodo odločili kaj bodo z njim. Po mnenju prof. dr. Ludvika Toplaka obstaja dve vrsti ljudi, tisti ki živijo od danes do jutri, so sicer delavni, pošteni in tisti, ki mislijo na prihodnost, mislijo na to, kaj bodo pustili za potomce in se zavedajo, da to kar bodo danes sejali, bodo pobirali njihovi potomci. Ravno misel na prihodnost je po mnenju prof. dr. Toplaka tisto, kar bo ustavilo beg možganov, ter dvignilo razvoj Slovenije, ter lesu dvignilo dodano vrednost. Opozoril pa je tudi na ekološko noto, saj se podnebne razmere spreminjajo in so suše neizbežen pojav, kako jih bomo regulirali je potrebno misliti že danes. Meni, da je rešitev za sušo, predvsem v Prekmurju, v gradnji kanalov.

Alojz Kovšca je poudaril, da trenutno v Sloveniji ni ustrezne politike lesarstva, hkrati pa so ljudje izgubili kulturo do lesenih izdelkov. Po njegovem mnenju se izraz »les je največja investicija za prihodnost« prevečkrat zlorabi, saj na drugi strani ni ekonomskega interesa po vlaganju v les. Sicer želja po unovčenju lesa je, v ozadju pa ni celostne strategije kako to narediti. V eni veliki žagi ne vidi smisla, saj je prepričan, da bi se slej kot prej našel nekdo, ki bi želel monopol, ter s tem stanje samo še poslabšal. Je pa Kovšca povabil vse v državni svet, saj je menil, da lahko državni svet s predlogi novih zakonov, predlogov, ki bi jih skupaj oblikovali doseže marsikatero spremembo.

Franc Bogovič je orisal pogled Evropske unije na gozdarstvo in lesarstvo in izpostavil dejstvo, da je največja težava v Sloveniji ravno v tem, da ministrstva ne znajo stopiti skupaj in stvari izpeljati od ideje do cilja. Povedal je, da je v Evropski uniji velik poudarek na tem, da država sama uvidi, kaj potrebuje in zaprosi za to kar sama potrebuje in bi ji pomagalo pri razvoju. Eden takšnih projektov je vsekakor »Projekt pametnih vasi«. Primer dobre prakse je po njegovem mnenju tudi Avstrija in v Sloveniji Mirenska dolina s svojimi kozolci, občina Sevnica s premnogimi projekti, od vajeništva v šoli, do kmečke zadruge.

Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo vidi rešitev tudi v turizmu

Leta 2015 je bil ustanovljen direktorat za les, v prvi vrsti z namenom, da se pomaga lesni industriji, da se zviša dodana vrednost lesa, da se povečati konkurenčnost na trgu, da se stabilizira podjetja, da se v celoti izrabi les… Od takrat dalje je bilo kar nekaj razpisov, ukrepov, promocij in sodelovanj pri pripravi predpisov, sta povedala tako Eva Štravs Podlogar kot Jože Prikeržnik. Državna sekretarka je poudarila, da je zelo pomembno, da se različna ministrstva med seboj povezujejo in sodelujejo, saj bodo le na ta način lahko prišli do rešitve, ki bo ugodna za vse. Je pa izpostavila vidik povezave lesa in turizma, saj je ena izmed rešitev tudi tu. Ali v gradnji glampingov, v gozdnem medu, v gozdnih sadežih, ki jih je v slovenskih gozdovih ogromno, tudi v turizmu objemanja dreves. Opozorila pa je tudi, da bi bilo smotrno izkoristiti dejstvo, da bo Slovenija evropska gastronomska prestolnica leta 2021, ter ljudem ponudi gozden sadeže na lesenih izdelkih.

Jože Prikeržnik je opozoril še na akcijski projekt »Les je lep«, ki bi ga želel dopolniti, ter obljubil, da se bo zavzemal za to, da bodo državni gozdovi dostopni vsem. Povedal pa je tudi, da je ogromno razpisov namenjenih lesarstvu in gozdarstvu, trenutno poteka za polproizvode v prihodnjih dneh bo aktiven še za cele proizvode. Oba razpisa sta skupaj vredna okrog 17 miljonov EUR. Menil je, da bi lahko podjetja tržila z naslovov razpisov bistveno več.

Les ni samo kurilno sredstvo

Prof. dr. Franc Pohleven je povedal, da smo po številu lesa na prebivalca v samem vrhu v Evropski uniji, a se moramo zavedati, da les ni samo za kurjenje. Poudaril je, da je les potrebno uporabiti za izdelke, saj na ta način rešujemo dve stvari  – brezposlenost in okolje. Menil je, da so veliki onesnaževalci okolja ravno uporabniki kurjenja z lesom, še posebno, če je ta premalo suh. Po njegovem mnenju z rabo lesa ohranimo/očistimo gozd in deželo. Rešitev ne vidi v poraščenosti, ampak v uporabi. Zanj so eko skladi anti – eko skladi, saj nagrajujejo tiste, ki okolje uničujejo, drugačne oblike pa kaznujejo. Rešitev vidi v realni ceni lesni izdelkov (npr. lesa hiša ne sme biti za več kot 30 % dražja od kamnite), znižanju DDV z dosedanjih 22% na 10% in o ozaveščanju ljudi o tem kako je les pomemben, ter prebujenju kulture, ki smo jo že imeli. Konec koncev je med drugo svetovno vojno Slovenija imela le 35 % gozdov, a veliko bolj čist zrak. Pohleven se zaveda, da les ni tematika za politike in za nabiranje političnih glasov, a se bo moralo tudi tu nekaj spremeniti, ne da Ministrstvo promovira idejo »Od lesa do peči«, namesto, da bi jim bila blizu miselnost »Od lesa do izdelka«. Meni pa tudi, da Slovenija nujno potrebuje Center za predelavo lesa, kjer se bodo lahko lokalni gozdarji povezali in začeli proizvajati hlodovino, ki bo primerna tudi za izdelke.

Gozd je kmetova banka

Ogromno slovenskega lesa gre v tujino in dejansko slovenski gozdarji delajo za druge, a žal je to način kako sploh lahko preživijo. Po mnenju Petra Vriska je do takšnega stanja prišlo zaradi privatizacije lesne branže in zaradi izobčenj zadrug. Posamezniki s preveliki apetiti so uničili lesno industrijo, hkrati pa se je pozabilo, kako pomembne je gozd. »Gozd je kmetova banka« je menil Vrisk, ter opozoril, da se je nekoč iz gozdov porabil ves odpadli les. Menil je, da bo morala država vložiti kar nekaj EUR v lesarsko in gozdarsko panogo, saj trenutno gozdarji nimajo niti ustrezne mehanizacije, kupiti si jo ne morejo, izposoja je pa draga. Vrsik je še menil, da le s pametnim pristopom lahko lesu, kote edini surovini, ki jo v Sloveniji imamo, dvignemo dodano vrednost in ustvarimo več delovnih mest.

Tudi Rok Sedminek je menil, da je gozd kmetova banka, a je opozoril na težave »na terenu«. Povedal je, da je res, da so primorani izvažati les v tujino, saj iščejo najboljše načine trgovine. Opozoril pa je na dejstvo, da je ogromno pritiskov na gozdarje, od lovcev, do okoljevarstvenikov, ter da v Sloveniji nimamo urejenih predpisov in strategije o gozdarstvu. Povedal je, da so letos največji doprinos iz gozda gobe. Po zasebnih gozdovih se lahko tako prosto sprehajajo vsi, tako lovci, kot turisti in za nastalo škodo, ali zaradi brezvestnih turistov, ali zaradi divjadi, ne odgovarja nihče. Menil je še, da je Slovenija mačehovska do gozdarjev in da bi se morala bolj zgledovati po Avstriji, ki svojim gozdarjem pomaga, na ta način pa so lahko konkurenčni Sloveniji.

Domačin Primož Jelševar je povedal, da smo iz Zasavja v imenu varovanja okolja predolgo dobesedno podili podjetja in zapirali delovna mesta, da smo na koncu ugotovili, da ni samo gospodarstvo tisto, ki je krivo za povečanje PM10 delcev v zraku. Po tem ko so se zaprli vsi dežurni krivci se namreč zopet soočamo z velikim prekoračenjem med kurilno sezono. S tem so se je strinjal tudi Prof. dr. Franc Pohleven, ki je predstavil meritve prekoračitev delcev PM10 po različnih krajih po Sloveniji v preteklih letih. Ti rezultati kažejo da so prekoračitve povsem sezonske v času med kurilno sezono, zato je sklepati, da so individualna kurišča največji razlog za okoljsko obremenitev v teh krajih.

Do leta 1983 je obstajalo Ministrstvo za lesarstvo, od takrat dalje je ta panoga propadala. Ne toliko zaradi samega ministrstva kot zaradi same kulture in odnosa do lesa. Plastika in kovina sta prevzeli monopol in les izpodrinile. A vendar je les edina naravna surovina v Sloveniji, ki jo bistveno premalo cenimo. Če se le sprehodite po stanovanju in pogledate koliko imate lesenih izdelkov, kaj kmalu ugotovite, da malo. Res pa je, da so cene lesenih izdelkov visoke. Vsekakor je nujno potrebno, da se izoblikuje lesna politika in da se les prepozna kot dobro investicijo. Vse pa se začne pri ozaveščanju in pogledu na les, ter na drugi strani predpisih, ki bodo omogočili gozdarjem biti konkurenčni na domačem trgu, posledično prebuditi ekonomski interes za lesarstvo. Marjan Podobnik, predsednik SLS, ki je bil tudi prisoten na posvetu, je povedal, da bo ravno gozdarstvo in lesarstvo ena izmed temeljnih tem stranke, da se bo trudili pomagati gozdarjem in da bodo aktivno sodelovali pri pripravi strategije, ki bo povrnila lesu lepoto, ter v ljudeh prebudila zavedanje, kako pomemben je les za Slovenijo in kako bolj zdrava odločitev je. Po njegovem mnenju je les rešitev za gospodarstvo, tudi za omejitev brezposelnosti in vsekakor za razvoj in razcvet Slovenije.

Alenka Gabrovec