Nakup delnic NLB na voljo tudi malim vlagateljem

S ponedeljkom so v okviru javne ponudbe delnic NLB vrednostni papirji na voljo malim vlagateljem. Mali vlagatelji so imeli možnost vplačati delnice NLB v postopku javne prodaje, ki je bila zaključena 7. novembra ob 13. uri. NLB je v petek objavila prospekt za prodajo delnic po metodi prve izdaje delnic (IPO), v katerem je cenovni razpon za delnico določen med 51,50 in 66 evrov. Za vpis delnic je NLB opremila 10 poslovalnic po državi. V petek pa bo nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) sporočil, ali je bila ponudba uspešna, koliko banke je bilo prodane in po kakšni ceni.

Vpis za male delničarje je bil torej končan 7. novembra ob 13. uri, najkasneje do 14. ure pa so morala biti tudi vplačani zneski, namenjeni nakupu. Za institucionalne vlagatelje bo knjiga naročil odprta še danes do 14. ure, ko se bo vpis delnic tudi uradno končal.

Že sredi septembra so se sicer v Ljubljani analitikom predstavniki NLB predstavili z zgodovino banke, njenega pomena doma in v regiji ter njeno trenutno kondicijo in obete za prihodnji razvoj. Prav ta vsebina je tudi v objavljenem registracijskem dokumentu, ki ga je NLB objavila v povezavi s potencialno objavo namere za uvrstitev delnic NLB na Londonsko in Ljubljansko borzo.

“Če bomo postali javna družba, bo to še močneje utrdilo našo finančno in strateško sposobnost doslednega izvajanja naše strategije tudi v prihodnje. Veselimo se priložnosti in koristi, ki jih družbi prinaša kotacija na borzi, pozdravljamo svoje nove delničarje in se jim že vnaprej zahvaljujemo za zaupanje, ki so ga izkazali NLB Skupini,” je v dokumentu poudaril prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

SDH je objavil prospekt za prodajo do 75 odstotkov minus ena delnica NLB-ja, v katerem je cenovni razpon za delnico postavljen od 51,5 do 66 evrov. To predstavlja od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti, ki je sredi leta dosegla 75,4 evra. Uprava SDH se je odpovedala možnosti nakupa delnic, da ne bi prišlo do morebitnega konflikta interesov.

Z objavo prospekta se je uradno začela prodaja delnic po metodi prve izdaje delnic. V petek 9. novembra bo znana končna cena za delnico, na katero bodo vplivale razmere na trenutno zelo negotovem trgu in s tem povezano povpraševanje vlagateljev. Delnice naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati 14. novembra.

Država, ki prodaja najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, bo malim vlagateljem ponudila 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz ene v drugo tranšo, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši.

Ob upoštevanju osnovnega kapitala NLB-ja razpon ponudbene cene banko vrednoti na 1,03 do 1,32 milijarde evrov.

Neuradno je slišati, da interes med slovenskimi (nedržavnimi) institucionalnimi vlagatelji obstaja, so pa ti regulatorno omejeni pri tem, koliko delnic ene same družbe lahko kupijo. Prav tako bi lahko interes izkazali institucionalni vlagatelji iz regije, na primer hrvaški pokojninski skladi. Vprašanje pa je, kakšen bo interes malih slovenskih vlagateljev.

Za vpis delnic so opremili deset poslovalnic po državi

Za vpis delnic je NLB opremila deset poslovalnic po državi. Tri so v Ljubljani (osrednja poslovalnica na Trgu republike 2 in poslovalnici Šiška ter Bežigrad), poleg teh pa še poslovalnico Domžale 1, poslovalnico Seidlova v Novem mestu in poslovalnico Rudarska v Velenju ter poslovalnice v Kopru, Kranju, Mariboru in Murski Soboti.

Vlagatelji – fizične ali pravne osebe, ki niso dobro poučeni investitorji, morajo kupiti najmanj deset delnic, vpisati in vplačati pa jih morajo po ceni na zgornji meji razpona, torej po 66 evrov. Po tistem, ko bo znana končna cena delnice v IPO, jim bo NLB razliko vrnila. Vse ostale informacije za vlagatelje so v prospektu in njegovem povzetku, ki ju dobijo na vpisnih mestih, skupaj s statutom NLB.

 »Stranke morajo s seboj imeti veljavni osebni dokument, davčno številko in trgovalni račun, odprt pri NLB. Če imajo dokumentacijo odprto in odobreno, sam vpis traja 5 do 10 minut«, je povedala Tanja Ahlin, direktorica poslovne mreže NLB. Za nerezidente pa je potrebnih nekoliko več dokumentov.

Se splača kupiti delnice NLB?

Primerjava s tržnimi cenami bank, ki poslujejo v Vzhodni Evropi, je zelo težka. Italijanska Unicredit, denimo, kotira pri ceni, ki ne dosega niti polovice knjigovodske vrednosti, medtem ko je cena največje romunske Banke Transilvanija pri 160 odstotkih knjigovodske, podobno pa velja tudi za poljske banke. Primerjava z NLB ni preprosta, še posebno ob podatku, da sta poljski in romunski kapitalski trg precej večja in bolj likvidna. Na teh borzah vzdržujejo visoke cene delnic poleg številnih ameriških in zahodnoevropskih vlagateljev domači kapitalsko zelo močni pokojninski skladi s konstantnimi nakupi.

Kot že omenjeno je razpon cene delnice od 51,5 do 66 evrov. To pomeni, da kupci delnice v tem trenutku ne vedo, po kakšni ceni jo bodo dobili, zato se zdi nakup špekulativen. Če bi se delnice NLB dalo dobiti po ceni do 55 evrov, potem je to dober nakup (vrednotenje je v redu, potencial rasti je tudi dober, dividendna donosnost prav tako, banka je v ustrezni finančni kondiciji, slabih kreditov je malo in še ti so v veliki meri pokriti z rezervacijami). Pri višji ceni pa postaja delnica vse manj privlačna. Pri ceni 66 evrov delnica naj ne bi bila primerna za nakup, pravijo analitiki.

Številke ob lanski in letošnji prodaji niso neposredno primerljive. Zadnja objavljena vrednost za knjigovodsko vrednost je konec junija, medtem ko je NLB sredi oktobra državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend za lani. Znesek vključuje 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička in zadržani dobiček.

NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend. Njena pomoč banki konec leta 2013 pa je znašala 1,56 milijarde evrov.

Naprodaj tudi Abanka

Vlagatelji so imeli do vključno 26. oktobra čas, da na SDH oziroma na njenega finančnega svetovalca v tem postopku (na francosko banko BNP Paribas) naslovijo interes za nakup Abanke – tretje največje banke v državi. Ta je po sanaciji leta 2013 oziroma 2014 v lasti države, ki pa jo mora po zavezi Evropski komisiji prodati do sredine prihodnjega leta.

Marko Vidrih