Rubežnik na vratih, kaj pa zdaj?

V Sloveniji je na žalost čedalje več ljudi, ki ne zmorejo več plačevati položnic ali poravnati dolga, na njihova vrata pa zelo radi trkajo rubežniki. Prav tako je moč v premnogih medijih moč zaslediti skoraj neverjetne zgodbe, kaj vse so naredili rubežniki, kako so brez razloga, ali majhnega dolga zasegli celotno hišo. Torej kaj rubežnik sme storiti oziroma kaj lahko naredimo mi, si preberite v naslednjih vrsticah.

Rubežnik nikoli ne pride prvi dan po zapadlem roku plačila

Če v daljšem časovnem obdobju ne plačujete svojih neporavnanih računov, obstaja veliko tveganje, da bi zoper vas vložili tožbo za izterjavo dolgov in da se vam zaseže premoženje.

Izvršba se opravi v primeru, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen v izvršilnem naslovu. Izvršilni naslov je listina, iz katere izhaja terjatev, ki naj se prisilno izvrši. – izvršljiva odločba o odmeri davka, izvršljiv obračun davka, izvršljiv sklep davčnega organa, izvršljiv plačilni nalog, izvršljiva odločba o prekršku, izvršljiva sodba ali sklep sodišča, izdana v zadevah prekrškov, seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, izvršljiv sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu, ki se nanaša na davke in druge dajatve in izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila v zavarovanje plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na premičnini in drugo.

Vendar je potrebno tu še dodati, da večini upnikov ni v interesu denar dobiti preko izvršiteljev. Skušajo se z dolžnikom poprej dogovoriti, če pa le – ta zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne zmore, noče poravnati dolga, potem je izvršba oreko rubežnika Edina možna rešitev.

Kaj vse se lahko znajde v izvršbi

Pri ljudeh, ki nimajo dragocene lastnine in so njihovi dohodki na splošno zasidrani (plača, socialna varnost itd.), uradnik za izterjavo dolgov iz izterjave izvzame znesek, ki je določen za minimalno preživetje (minimalna plača) in zahteva, da delodajalec ali zavarovalnica plača tisti del plače, ki presega ta minimum neposredno na agencijo za izterjavo dolgov.

Rubež denarnih sredstev, premičnin in nepremičnin lahko časovno poteka istočasno, vendar sega le na premičnine / nepremičnine, ki so v lasti dolžnika.

To pomeni, da je tako lahko blokiran TRR, hkrati pa izvršitelj vrši tudi rubež premičnin.

Izvršba lahko torej posega le na lastniške premičnine / nepremičnine. Dejstvo pa je, da izvršitelj tega za vse stvari ne more vedeti, tako da v primeru, če jih vseeno zaseže, lastnik lahko na sodišče naslovi ugovor tretjega, kar prepreči zaseg predmetov, ki niso v lasti dolžnika. Vseeno pa je to potrebno dokazovati, kar včasih zna biti težko, saj ljudje po navadi ne hranimo prav vseh računov.

Izvršitelj lahko s poprejšnjim opozorilom in s pomočjo policije nasilno vstopi v dolžnikovo bivališče v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju

Vseeno pa nikakor ne sme zaseči predmetov, ki so od izvršbe izvzeti. To so obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari. Seveda v kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.

Ima rubežnik brez spremstva policije vstop na tuje posestvo?

Da. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja določa da sme, če je to potrebno za opravo izvršilnih dejanj, izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire. V primeru poslovnih prostorov pravne osebe mora izvršitelj pred začetkom njihove oprave zahtevati od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri teh dejanjih.

Vročanje je eno ključnih materialnih dejanj v postopkih, saj mora biti stranka seznanjena s potekom postopka. Če torej naslovnika ni moč najti na naslovu, se lahko vročitev opravi tako, da vročevalec na primernem mestu (v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja – tako, da se z vsebino ne more seznaniti vsak naključno mimoidoči) pusti obvestilo o dokumentu, ki se vroča, ki vsebuje podatke o dokumentu in mestu, kjer ga lahko naslovnik prevzame.

140. in 141. člen ZPP določata, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se tudi ti ne najdejo v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privoli. Če pa takšna vročitev ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča. Na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pošto dvigniti. Na obvestilu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše.

Kdaj se začne izvršba in kako je z zarubljenimi stvarmi?

Zarubljene stvari lahko hrani izvršitelj v prostorih, ki so v skladu s predpisi namenjeni za hrambo pri izvršitelju. Zarubljene stvari se lahko pusti ali izroči v hrambo pri dolžniku, če je to zahteval upnik ali pristojni organ. Zarubljene stvari se lahko pusti pri dolžniku tudi, če izvršitelj oceni, da bi s prevzemom zarubljenih stvari v hrambo izvršitelja ali pooblaščene tretje osebe nastali nesorazmerno visoki stroški glede na višino upnikove terjatve. Dolžnik z zarubljeno stvarjo ne sme razpolagati, ji ne sme zmanjšati njene vrednosti in je ne sme obremeniti ali uničiti.

Opomin pred izvršbo

Pred začetkom izvršbe dolžnik praviloma dobi od upnika opomni (po pošti, preko aplikacije eDavki ali po telefonu) naj prostovoljno poravna svoje neplačane zapadle obveznosti. Če dolžnik po opominu poravna svoj dolg, se izogne davčni izvršbi in z njo povezanimi stroški.

Opominjanje po zakonu ni obvezno, gre za prostovoljno dejanje upnikov.

Izvršba se začne z izdajo sklepa o izvršbi.

Pritožba dolžnika ne zadrži izvršbe

Dolžnik se lahko zoper sklep o izvršbi pritoži v osmih dneh od njegove vročitve. Pritožbo vloži pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Subjekti, katerim je sklep o izvršbi poslan v izvršitev (delodajalci oziroma izplačevalci prejemkov in dolžnikovi dolžniki), lahko vložijo ugovor zoper sklep v osmih dneh od njegove vročitve. Zakon izrecno določa, iz katerih razlogov lahko posamezen subjekt vloži ugovor.

S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pomeni, da se upoštevajo le pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na postopek izvršbe, ne pa tudi navedbe, ki se nanašajo na odločbo, sklep, plačilni nalog, obračun, itd., ki se prisilno izvršuje.

Kaj vam lahko zarubijo?

Zarubijo se lahko vse nepremičnine, kot tudi premičnine, ki so v lasti ali posesti dolžnika, razen predmetov, ki so iz davčne izvršbe izvzeti (npr. obleka, obutev, posoda, pohištvo, hrana, kurjava, delovna in plemenska živina, kmetijski stroji, redi, medalje, osebna pisma, medicinsko-tehnični pripomočki, gasilska zaščita in reševalna oprema itd.).

Zarubijo vam lahko na primer drage preproge in pohištvo, televizije in računalnike, ki imajo vrednost, ki se lahko unovči, in je višja od prodajnih stroškov.

Najbolj pogosto se rubijo motorna vozila, osnovna sredstva, zaloge, trgovsko blago in gotovina.

Dolžnik lahko ugovarja, da so zarubljene premičnine last tretje osebe.

Cenitev

Vrednost zarubljenih premičnin praviloma oceni izterjevalec hkrati z rubežem. Po potrebi, zaradi posebnih lastnosti zarubljene stvari, se cenitev lahko opravi tudi s pomočjo posebnega cenilca.

Prodaja

Zarubljene premičnine se lahko prodajo na javni dražbi, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo, s komisijsko prodajo ali tako, da upnik dovoli dolžniku, da sam proda zarubljene premičnine. Način prodaje izbere upnik, pri čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji.

Pristojni organ objavlja oklice javnih dražb in vabila k oddaji pisnih ponudb za motorna vozila, delovna sredstva, trgovsko blago in materializirane vrednostne papirje na svoji spletni strani. Oklici javnih dražb in vabila k oddaji pisnih ponudb se objavljajo tudi na komercialnem spletnem oglasniku bolha.com.

Kot že omenjeno lahko dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži pritožbo, ki pa ne zadrži izvršbe.

Stroški davčne izvršbe

Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik. Ti znašajo:

 – najmanj 10 evrov za sklep o izvršbi na denarne prejemke, sredstva na bankah oz. hranilnicah, denarne terjatve in vrednostne papirje,

 – vsaj 50 evrov za sklep o izvršbi na premičnine.

Dolžnik plača tudi stroške prevoza in hrambe zarubljenega blaga, če teh storitev ne izvaja davčni organ, prav tako pa tudi stroške prodaje zarubljenega blaga in stroške cenitve, če jo opravi posebni cenilec.

Stroški bank za obdelavo sklepa o izvršbi

V primeru izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah mora dolžnik poleg davčnih stroškov plačati še bančne stroške, ki jih zaračuna banka za sprejem in obdelavo sklepa o izvršbi. Vsaka banka obračuna stroške v skladu s svojo tarifo, zato se višina stroškov od banke do banke razlikuje. Ti znašajo od 5 do 60 evrov (ali celo več), za vsak odtrgljaj, dokler ni višina terjatve v celoti poplačana . Račun pa je blokiran tako dolgo, dokler banka ne prejme sklep, da je izvršba zaustavljena.

FURS, ali sodišče pošlje sklep o izvršbi v izvršitev vsem bankam oz. hranilnicam, pri katerih ima dolžnik odprte račune. Stroške obdelave zaračuna vsaka banka posebej.

Izvzetja in omejitve izvršbe

Predmet izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom iz izvršbe izvzeta oziroma je izvršba na njej omejena. Namen izvzetij in omejitev je, da se dolžniku zagotovi socialna varnost oziroma, da se dolžniku omogoči nadaljnje opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov, s čimer se povečuje možnost poplačila davčnega dolga.

Denarni prejemki in predmeti, ki so iz davčne izvršbe izvzeti

Iz izvršbe so izvzeti denarni prejemki iz naslova zakonite preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka, starševskega dodatka, štipendije, denarna sredstva prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, itd.

Kaj lahko storimo?

Poravnajte dolg preden pride do takšne in podobnih situacij.

Po prejemu sklepa kontaktirajte upnika in se poskušajte dogovoriti za obročno odplačevanje, če ne morete poravnati dolga v celoti, in se tega tudi držite.

V primeru, da pa vam izvršitelj že potrka na vrata, pa se poskušajte z njim dogovoriti za plačilo dolga ali vsaj kakšnega večjega zneska na licu mesta, preden zarubi predmete. Če se vam z rubežnikom uspe dogovoriti za plačilo na obroke, mora prvi obrok biti v višini vsaj 10 odstotkov vrednosti izvršbe, prav tako naslednji obroki. V drugačni višini, ki bi bila manjša kot the 10% se lahko dogovrite samo z upnikom.

V vsakem primeru sodelujte z izvršiteljem in upnikom. V nasprotnem primeru si povzročate samo dodatne stroške, saj vsak obisk izvršitelj stane, četudi vas ni doma ali pa ne želite odpreti vrat.

V kolikor menite, da je v vašem primeru v postopku izvršbe prišlo do nepravilnega ravnanja s strani izvršitelja se s pritožbo lahko obrnete na: Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Ne pozabite pa tudi na to, da če dobite domov opomin in menite, da ste poravnali dolg, pokličite upnika in se pogovorite, kje je nastala težava, ker ko bodo stvari prišle do sodišča, boste stroške izvršbe krili sami, če tudi bo šlo za zmoto.

Zavedajte se, da so rubežniki tudi ljudje, da so nekateri res malce nesramni in nestrokovni, a lepa beseda vedno najde lepo mesto. Če boste vi vljudni in spoštljivo do njih bodo tudi oni. Konec koncev je njihov edini cilj dobiti denar.

Marko Vidrih