Zeleni gospodarski čudež od leta 2050

Sodeč po najnovejših raziskavah Eurobarometra iz novembra 2018, 93 odstotkov Evropejcev verjame, da podnebne spremembe povzroča človek s svojimi dejavnostmi, in 85 odstotkov vprašanih meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejši rabi energije ustvarita gospodarsko rast in delovna mesta v Evropi.

V novi strategiji »Čist planet« si Evropska komisija do leta 2050 prizadeva ustvariti podnebno nevtralno Evropo ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.Na podlagi opravljene analize stroškovne učinkovitosti načrt zagotavlja smernice za sektorske politike, nacionalne in regionalne nizkoogljične strategije ter dolgoročne naložbe.

Kako bo potrebno obnoviti gospodarstvo?

Evropska unija (EU) je nedavno objavila novo dolgoročno strategijo. Do leta 2050 bi bilo celotno gospodarstvo lahko podnebno nevtralno. Noben strupeni plin ne sme izhajati iz izpušnih plinov avtomobilov ali iz plavžev jeklarske industrije. Preostale emisije (5 – 20 odstotkov) bi bile rezervirane za kmetijstvo, saj je denimo izločanje metana govedu nemogoče prepovedati.

Evropska komisarka Connie Hedegaard, pristojna za podnebne ukrepe, je povedala: »S prehodom na nizkoogljično gospodarstvo moramo začeti zdaj. Dlje kot čakamo, višji bodo stroški. Evropo ob vse višjih cenah nafte poraba energije vsako leto več stane, pri čemer postaja vse bolj občutljiva na cenovne šoke. Zato se bo izplačalo, da s prehodom pričnemo takoj. Dobra novica pri tem je, da nam ni treba čakati na prodorne tehnološke dosežke. Nizkoogljično gospodarstvo lahko zgradimo z nadaljnjim razvojem preizkušenih tehnologij, ki že obstajajo. K temu prehodu morajo prispevati vsi gospodarski sektorji, tudi kmetijstvo, gradbeništvo in promet. Z opisom najbolj stroškovno učinkovitega načina za preoblikovanje Evrope v nizkoogljično gospodarstvo v prihodnosti zagotavlja naš načrt jasen in predvidljiv okvir, na podlagi katerega lahko podjetja in vlade pripravijo svoje nizkoogljične strategije in dolgoročne naložbe.«

Težko si je predstavljati, da bi v nekaj več kot 30 letih, lahko zaživeli v takem svetu. Znanstveniki iz EU trdijo, da bi bilo to tehnično mogoče zagotoviti. Toda, ali je to tudi socialno in politično izvedljivo?

Podpredsednik Komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič je povedal: »Nemogoče je varno živeti na planetu, kjer nam je podnebje ušlo izpod nadzora. Toda to ne pomeni, da moramo za zmanjšanje emisij žrtvovati življenjski standard Evropejcev. V zadnjih letih smo pokazali, kako zmanjšati emisije, obenem pa ustvarjati blaginjo in visokokakovostna lokalna delovna mesta ter izboljšati kakovost življenja ljudi. Evropa se bo neizogibno še naprej spreminjala. Naša strategija zdaj kaže, da je možno, da Evropa do leta 2050 postane tako podnebno nevtralna kot tudi uspešna, pri tem pa ne bi bil zapostavljen noben Evropejec in nobena regija.«

Kaj lahko storimo potrošniki?

Potrošniki imamo s svojim povpraševanjem veliko gospodarsko moč. Podnebju prijazen način življenja bi se na splošno lahko spremenil. K temu bi lahko pripomogli na naslednje načine: manj mesa in več regionalnih jedi, manj letenja, kolesarjenje, odgovorna vožnja ali hoja namesto vožnje in podobno.

Najbolj podnebju prijaznega načina življenja pa ne upoštevajo ljudje z največjo okoljsko zavestjo, temveč varčni starejši ljudje. To je potrdila študija Zvezne agencije za okolje. Analiza kaže tudi, da poraba energije raste s stopnjo dohodka in izobraževanja. V socialnem okolju s pozitivnim okoljskim odnosom je poraba energije še vedno nadpovprečna.

Obstaja tudi psihološka pregrada za varstvo samega okolja: sam po sebi vsakdo skuša verjeti, da nič ne more spremeniti. Še posebej, če vidi, da komaj kdo sodeluje v tovrstnih akcijah. »Če imate občutek, da se drugi ne držijo sporazumov ali upajo, da bodo imeli koristi od drugih, ne da bi kdaj kaj prispevali, se v človeku vklopi t.i. demotivacija« pravi raziskovalec za trajnostni razvoj, prof. dr. Ortwin Renn. »Trenutno nam negativni pridih povzroča preglavice v pogajanjih o podnebnih spremembah«, še dodaja.

Kaj se zgodi, ko odstranite nepotrebno porabo energije?

Če bi jutrišnji potrošniki kupovali samo in le gole potrebščine zaradi varčevanja s surovinami in energijo, bi se številna podjetja kaj hitro zlomila. Nato ne bi mogli plačati svojih zaposlenih, ne bi imeli dovolj sredstev za nadaljnji razvoj in podobno. Zoper ta začaran krog je nemška vlada izumila premijo v finančni krizi. Ena od teh je denimo, da bodo proizvajalci avtomobilov ponudili premijo do 10 tisoč evrov za menjavo starih dizelskih avtomobilov za novejše. Nihče ne želi propada gospodarstva. Pretvorba bi morala biti postopna.

Komisarka za promet Violeta Bulc je povedala: »Vsi načini prevoza bi morali prispevati k razogljičenju našega sistema mobilnosti. Naš cilj je doseči ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050. Za to bodo potrebni sistemski pristop z nizkoemisijskimi in brezemisijskimi vozili, občutno povečanje zmogljivosti železniškega omrežja in veliko učinkovitejša organizacija prometnega sistema, ki bo temeljila na digitalizaciji, pobude za vedenjske spremembe, alternativna goriva in pametne infrastrukture ter globalne zaveze. Vse to bomo omogočali z inovacijami in naložbami.«

Kako bi izgledalo podnebju prijazno gospodarstvo?

Če bi Evropa vztrajala na trenutni poti, bi do sredine stoletja izpuste toplogrednih plinov znižala le za 60 odstotkov. S svojim predlogom pa je komisija sprožila razpravo, ki naj bi določila, kako se bo do leta 2050 v resnici razvijala evropska energetska in podnebna politika.

Komisija sicer s tem dokumentom ne namerava oblikovati novih politik, niti popraviti zastavljenih ciljev do leta 2030. Prav nasprotno, strategija naj bi zastavila smer poti podnebne in energetske politike in oblikovala to, kar EU smatra za svoj dolgoročni prispevek k dosegi ciljev pariškega sporazuma.

Cilj pariškega sporazuma je zvišanje globalne temperature obdržati znatno pod dve stopinji Celzija in si prizadevati, da bi ga ustavili pri 1,5 stopinje. Komisija je predstavila svojo strategijo tik pred podnebno konferenco v Katovicah na Poljskem, kjer voditelji in pogajalci držav z vsega sveta razpravljajo o načinih za izvajanje tega sporazuma.

Na poti do podnebno nevtralnega gospodarstva bo potrebno stopiti skupaj na sedmih strateških področjih: energetska učinkovitost, uvajanje obnovljivih virov energije, čista, varna in povezana mobilnost, konkurenčna industrija in krožno gospodarstvo, infrastruktura in povezave, biogospodarstvo in naravni ponori ogljika ter zajemanje in shranjevanje ogljika za obvladovanje preostalih emisij. Vztrajanje pri vseh teh strateških prednostnih nalogah bi prispevalo k uresničitvi vizije.

Z zeleno rastjo gospodarstvo raste samo z zelenimi storitvami in izdelki, kot so na primer vetrne turbine in sončne celice, ali pa denimo s proizvodnjo eko-certificiranih majic iz organskega bombaža. Zelena rast deloma precej dobro deluje: gospodarstvo lahko raste, medtem ko poraba energije še vedno upada, kot se je pokazalo v zadnjih letih.

Inštitut za ekološka ekonomska raziskovanja IER, Inštitut RWI – Leibniz za ekonomska raziskovanja in Inštitut Wuppertal so razvili koncept »previdnostnega položaja pri rasti«.

Raziskovalci ugotavljajo, da sta gospodarska proizvodnja in dohodek, ustvarjen v industrializiranih državah, temeljnega pomena za delovanje socialnih institucij, kot so sistemi socialne varnosti in izobraževanje. Iz tega izhajajo cilji preoblikovanja teh institucij kot previdnosti, da lahko svoje funkcije opravljajo bolj neodvisno od gospodarske uspešnosti. Večja neodvisnost od rasti pomeni, da je mogoče ohraniti visoko raven kakovosti življenja tudi ob stagnirajočih ali upadajočih gospodarskih rezultatih.

Katere so najtežje naloge za industrijo?

Električna energija se lahko teoretično proizvaja za nedoločen čas iz obnovljivih virov energije v pogonske stroje. V prihodnosti elektrarne na premog ne bodo več potrebne za pridobivanje električne energije.

Vendar pa obstajajo tako imenovane emisije, povezane z procesom, ki jih ni mogoče zlahka zmanjšati, na primer pri proizvodnji jekla. Tam se vsebnost kisika v železovi rudi zmanjšuje s pomočjo kokosa. Ogljikov monoksid iz zgorevanja kokosa se združuje s kisikom in ogljikovim dioksidom (leta 1776 je francoski kemik de Lassone proizvedel CO s segrevanjem cinkovega oksida in kokosa ter napačno ugotovil, da je plinasti produkt vodik, saj je gorel z modrim plamenom. V letu 1800 je škotski kemik William Cumberland Cruikshank ugotovil, da je plin spojina, ki vsebuje ogljik in kisik).

V prvem poskusnem obratu za proizvodnjo jekla brez fosilnih goriv s pomočjo vodika bi bile stvari drugačne. Gradi se v mestu Luleå na severu Švedske in pričakuje se, da bo do leta 2020 deloval. Zamisel je, da uporabimo vodik namesto kokosa, ki se piha v talino železove rude in se združuje s kisikom v njem, da se tvori voda. Vodik za elektrarno bi moral proizvesti električno energijo iz obnovljivih virov. Tovrstni postopki obstajajo tudi za industrijo cementa in gnojila, ki imata oba prav tako visoke emisije med procesi. Koncepti so načeloma pripravljeni, vendar še dražji od postopkov proizvodnje fosilnih goriv.

Katere so največje ovire za politiko?

Politiki so izvoljeni za nekaj let (mandat). V tem času se morajo odzvati na zahteve podjetij in družb, ki so običajno tudi kratkoročno usmerjene. Če se en mandat politikov odloči narediti nekaj na dolgi rok, lahko pride do veliko težav pri novih mandatih in političnih naslednikih. To je trenutno vidno v Franciji v »gibanju rumenih jopičev«, ki protestira proti zvišanju cen goriva ter davkom na ogljikov dioksid. Prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo mora biti torej družbeno pravično.

Evropska komisija poziva Evropski svet, Evropski parlament, Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, naj proučijo vizijo EU za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. V okviru priprav na Evropski svet 9. maja 2019 v romunskem mestu Sibiu, na katerem bodo voditelji držav in vlad EU oblikovali prihodnost Evrope, bi morali ministri v vseh relevantnih sestavah Sveta obširno razpravljati o svojem prispevku k skupni viziji.

Marko Vidrih