Ko internet postane nevarnost – Na kaj biti pozoren?

Internet je ogromen. Milijoni spletnih mest, baz podatkov in strežnikov so na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Toda »viden« internet, tj. spletne strani, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot sta Google ali Yahoo, je le vrh ledene gore. Pod površjem je t.i. Deep Web, ki predstavlja približno 90 odstotkov vseh spletnih strani. Po mnenju strokovnjakov je skriti splet tako velik, da je nemogoče določiti natančno število trenutno aktivnih spletnih strani ali mest.

Ta splet je bil nekoč kraljestvo hekerjev, kazensko preganjanih ljudi in kriminalcev. Danes pa nova tehnologija, kot je denimo šifriranje in brskalnik za anonimizacijo Tor, vsakomur omogoča, da se potopi globoko v neznano.

V prvih dneh interneta ni bilo skoraj nobenega članka o novem mediju, ki se ne bi osredotočal na nevarnosti za otroke.

Danes, ko je za večino odraslih in otrok internet postal vsakodnevni medij, le nekaj staršev, še opozarja (večina se jih niti samih ne zaveda nevarnosti). Odnos do interneta  je postal bolj prefinjen, starši, učitelji in celo otroci pa so bolj kompetentni kot v prvih letih. Kljub temu v omrežju obstajajo potencialne nevarnosti, o katerih bi vsi morali kaj vedeti.

TROJAN, MALWARE, SPAM in PHISHING so najbolj razširjene nevarnosti interneta

Vsi poznamo neželeno e-pošto z dvomljivimi ponudbami ali domnevnim dobičkom. Ne samo, da so neželena e-poštna sporočila nadležna, ampak so lahko tudi nevarna: e-poštna sporočila ali e-poštne priloge lahko širijo viruse, najhujši med njimi pa je t.i. Trojanski konj. Gre za zlonameren program, ki lahko povzroči veliko škode na računalniku. V preteklosti so se tovrstni virusi večinoma prenašali prek neželene elektronske pošte, danes pa se vse pogosteje uporabljajo socialna omrežja in internetne platforme za širjenje nevarnih programov. Zlonamerna programska oprema in prenosi s pomočjo pogonov izkoriščajo ranljivosti v računalniku ali pametnem telefonu.

Zlonamerni programska oprema, virusi, t.i. črvi ali »Phishing« (kraja spletnih gesel in osebnih podatkov) so tako nevarni, ker niso takoj opazni. Zlonamerni programi lahko na primer neopaženo prenesejo vsa vaša gesla, ki jih uporabljate.

Prav tako, na internetu lahko postanete žrtev kraje podatkov ali kraje identitete s tako imenovanim lažnim predstavljanjem: uporabniki interneta so vprašani po e-pošti, pa tudi v družabnih omrežjih ali na manipuliranih spletnih mestih, na primer, da razkrijejo uporabniške podatke, bančne podatke, številke PIN ali številke kreditnih kartic.

Internet predstavlja veliko nevarnosti za neprevidne uporabnike. Virusi, črvi in zlonamerni programi okužijo nezaupljive sisteme na različne načine. Zlobni hekerji (Black Hat heckers) vohunijo za osebnimi podatki in lahko povzročijo ogromne finančne izgube za nekatere uporabnike. To pa še zdaleč ni vse…

Računalniki in internet zagotovo olajšujejo naše življenje. Toda, če pogledamo bolj pesimistično, v vsem dobrem, lahko najdemo kaj slabosti. To seveda velja tudi za »digitalni svet«. Najbrž, ste na internetu že naleteli na negativne izkušnje.

Nekatere nevarnosti so povsem očitne, vsi jih poznajo. Druge se ne vidijo takoj, vendar niso nič manj resne. Pokazali vam bomo nevarnosti na internetu, zaradi katerih je potrebno biti bolj pazljiv.

Pozor!

Če niste previdni na internetu, vas lahko zelo hitro ogoljufajo. Ko niste pozorni in drobni tisk ni prebran, si kaj hitro za vrat obesite naročnino za nekaj, česar dejansko niste želeli. Pogosto ni tako enostavno priti ven iz take »zagate«. Posledično pa zna biti drago. Za 45 odstotkov od 12 do 19-letnikov je največja grožnja na internetu prav goljufija.

Pazite na viruse!

Ne morete jih videti, vendar so povsod. Govorimo o računalniških virusih. Slednji se neopazno prikradejo in popolnoma onemogočijo vaš računalnik. Zato: poskusite zaščititi računalnik s požarnim zidom in protivirusnim programom. Upajmo, da to, kot večina, tudi storite. Navsezadnje raziskave kažejo, da računalniški virusi predstavljajo resno grožnjo.

Osebno izkaznico, prosim!

Dogaja se, da vas nekdo nenadoma vpraša za geslo denimo za vaš e-poštni račun, ali pa za podatke iz osebne izkaznice. Vsakdo, ki vpraša takšno vprašanje, ima za to dober razlog. Če mislite, da to ni nič takega in geslo ali podatke delite, se lahko kaj hitro znajdete v neprijetni situaciji. Na primer, če se nekdo v omrežju predstavlja pod vašimi podatki, vam lahko nakoplje ne malo težav. V zvezi z zlorabo podatkov moramo biti vedno pozorni.

Roke k višku!

Biti ustrahovan v resničnem življenju ni zabavno. Na internetu je lahko to še slabše, saj se v past ujame veliko več ljudi, storilci pa pogosto ostanejo anonimni. Doslej je le četrtina (26%) otrok, starih od 12 do 19 let, seznanjena z nevarnostjo spletnega ustrahovanja. Žalostno, vendar resnično: 12% mladostnikov je že doživelo neprijetne ali žaljive stvari, ki so krožile preko spleta. Vsak tretji mladostnik (32%) lahko celo potrdi, da je bil nekdo v njihovem krogu znancev namerno ustrahovan na internetu, kažejo študije.

Pogled v neznano (Deep/Dark Web)

Obstaja več možnosti, da se temu izognete. Če pa želite zapustiti znane poti, je priporočljivo poznati (najmanj) razliko med posameznimi imeni. Izraz »Deep Web« opisuje vse spletne strani, ki jih iskalniki ne najdejo. »Dark Web« pa po drugi strani opisuje spletišča s kriminalno ali nezakonito vsebino, pa tudi trge, kjer lahko uporabniki pridobijo nezakonito blago in storitve. Z drugimi besedami, Deep Web pokriva vse pod površino, vključno s temnim spletom, doseči pa ga je mogoče s pravo programsko opremo. Obstaja tudi tretji izraz: »Dark Internet«, ki vključuje spletna mesta in baze podatkov, ki niso dostopne prek javnih internetnih povezav – niti z Tor-om. Tovrstne spletne strani pogosto uporabljajo podjetja ali raziskovalci za varovanje zaupnosti tajnih podatkov.

Čeprav mnogi nepravilno uporabljajo izraz Deep Web, kot sopomenko Dark Web-a, so veliki deli Deep Web-a neškodljivi. Vsebina se giblje od objav v blogih v delih ali novih spletnih modelov, ki so še v fazi testiranja, do strani, do katerih dostopate med spletnim bančništvom. Vse to je del Deep Web-a in ne predstavlja grožnje za vaš računalnik ali vašo varnost. CNN Money vse to ponazarja z: »veliki iskalniki so kot ribiške ladje, ki lahko “ujamejo” samo spletne strani, ki so blizu površine. Vse ostalo – od akademskih člankov do zasebnih baz podatkov do bolj prepovedanih vsebin – je izven dosega«.

Dostop

Večina uporabnikov, ki želi dostopati do Deep Web-a, uporablja brskalnik Tor, ki ga je prvotno razvil ameriški laboratorij za pomorske raziskave. Tor si predstavljajte kot spletni brskalnik, na primer Google Chrome ali Mozilla Firefox. Vendar pa je Tor drugačen, ker ne izbere neposredne poti med računalnikom in nizko ležečimi deli interneta, ampak naključno pot šifriranih strežnikov, znanih tudi kot »vozlišča«. Mnogi uporabniki uporabljajo Tor za javni internet in Deep Web.

Nekateri preprosto želijo preprečiti vladnim agencijam ali ponudnikom internetnih storitev, da bi vedeli, katero vsebino gledajo na spletu. Drugi uporabniki nimajo izbire. Na primer, ker živijo v državi z omejenim dostopom in nimajo dostopa do javnih strani, razen če uporabljajo odjemalce, kot sta Tor in navidezna zasebna omrežja (VPN). Enako velja za številne vladne kritike in druge zagovornike svobode izražanja, ki se bojijo resnih posledic, če se odkrije njihova prava identiteta. Seveda, anonimnost prinaša tudi nevarnosti, ker tudi kriminalci in hekerji delujejo precej anonimno.

Uporaba in zloraba

Za nekatere uporabnike je Deep Web način za izogibanje lokalnim omejitvam in dostopu do storitev TV ali VoD (video na zahtevo), ki sicer ne bi bile na voljo v njihovi regiji. Drugi se potopijo globoko v nezakonito nalaganje avtorsko zaščitene glasbe ali novih filmov še pred datumom predstavitve. Na temnem koncu Deep Weba, torej Dark Webu, pa so lahko stvari veliko bolj zastrašujoče, sugestivne in pogosto celo neznane.

The GuardianFor poroča, da so podatki o kreditnih karticah v Dark Webu na voljo le za nekaj dolarjev. Poleg tega vemo, da je tam prav vse na voljo uporabnikom, ki vedo kje iskati. Od ponarejenih osebnih izkaznic, potnih listov do storitev, kot je naročilo atentata ali uboja.

Zainteresirane stranke lahko pridobijo tudi osebne podatke in jih uporabijo za izsiljevanje nedolžnih uporabnikov interneta.

Tudi nezakonita droga je priljubljena sekcija v temnem delu spletu. Po mnenju portala MotherBoard, spletna tržnica »Silk Road« (ki so jo oblasti zaprle, zamenjale, ponovno zaprle in nato preimenovale), zainteresiranim strankam zagotavlja kakršno koli količino snovi. Po drugi strani Business Insider opisuje nekaj čudnih stvari, ki jih najdemo v Deep Webu, kot je na primer orodje za vazektomijo (z vazektomijo se pri moškem doseže trajna sterilizacija oziroma zaščita pred zaploditvijo) in podobno.

Dejanska tveganja

Z uporabo šifriranja in anonimizacije tako uporabnikov, kot spletnih mest, so organi kazenskega pregona v temnem spletu skoraj nemočni. To pomeni, da je tam vse – celo stvari, ki so zelo ne moralne. Med njimi so žaljive, pornografske vsebine, iz katerih lahko, nič hudega sluteč gledalec, brez težav doživi travmo. Po zadnjih podatkih je 80 odstotkov Dark Weba povezanih s pedofilijo in otroško pornografijo. Tu se konča podoba temnega spleta kot varen in zaseben prostor. Če se odločite za raziskovanje Deep Web-a, morate omejiti dostop do naprave, na katero je Tor nameščen, tako da otroci ali drugi družinski člani ne naletijo na stvari, ki jih nihče ne bi smel videti. Ne obotavljajte se obiskati Deep Web, če vas zanima, vendar si naredite uslugo: ne puščajte otrok blizu in bodite previdni!

Enkrat objavljene vsebine na spletu, nikdar več ne izginejo. To, kar je bilo nekoč na spletu, je pogosto še vedno na voljo. Tudi izbrisana besedila in fotografije ali deaktivirane spletne strani je mogoče najti v predpomnilniku iskalnikov ali prek internetnih arhivov.

Kaj storiti?

Če želite nekaj objaviti, morate razmišljati vnaprej. To velja za otroke in odrasle! Fotografije na plaži, slike neprijetnih situacij ali obsežnih praznovanj niso za na internet. Celo srčkane fotografije golega otroka so zasebne in tako bi moralo tudi ostati.

Odvisnost od interneta je enaka odvisnosti od drog ali alkohola!

Preveč nečesa je redko kdaj dobro. To ne velja samo za cigarete, droge ali alkohol. Če preživljate preveč časa pred računalnikom ali na internetu, vas to lahko v najslabšem primeru psihično poškoduje. Ne skrbite, če tega niste vedeli – večina ljudi tega ne ve.

Statistični podatki so žal alarmantni! Današnji otroci preživijo v naravi precej manj časa, kot so ga njihovi starši. Raziskava ameriške univerze Hofstra je pokazala, da se je 70 odstotkov vprašanih mater v otroštvu igralo v naravi, medtem ko počne danes slednje le še 31 odstotkov njihovih otrok.

»Čas, ki ga otrok preživi na prostem, se radikalno zmanjšuje. Osem do 18 let stari mladostniki preživijo vsak dan v zaprtem prostoru z računalnikom, video igrami, telefonom in televizijo kar nekaj ur. Zato ne smemo v primeru močne zasvojenosti z internetom, uporabo mobilnega telefona in igranjem igric, odlašati. Takšen otrok potrebuje strokovno pomoč, kjer si lahko pomagamo s psihiatrom, psihoterapevtom, strokovnjaki za zdravljenje odvisnosti in posebnimi računalniškimi programi za časovno omejevanje uporabe interneta.

V nasprotnem primeru začne internetna odvisnost ovirati delovanje živčnih celic in povzroča podobne poškodbe na možganih kot zasvojenost z drogami ali alkoholom. Pri najstnikih, ki so diagnosticirani kot odvisniki, so znanstveniki opazili poškodbe na belem tkivu možganov, ki med seboj povezuje vitalne dele za čustvovanje, odločanje in samonadzor. Prav take poškodbe povzročajo na tkivu možganov kemične substance v drogah.«, poročajo na Internetni Odvajalnici.

Izsledki raziskave Digital Futures, v katero je bilo vključenih tisoč britanskih otrok v starostnem obdobju od 8 do 16 let, razkriva, da je kar 49 odstotkov do 12 let starih otrok v primeru, ko nimajo dostopa do spleta, žalostnih in potrtih. Vsak peti otrok je brez interneta osamljen. Problem odvisnosti od interneta in računalnikov pa je hkrati še v porastu. Vedno bolj se niža tudi starostna meja uporabnikov, ki ne znajo več živeti brez virtualne resničnosti. Ostanimo previdni!

Marko Vidrih