Kako varni so moji e-zdravstveni podatki?

Z elektronskim zapisom o bolnikih bodo vsi zdravstveni podatki kmalu na voljo povsod. Toda IT strokovnjaki dvomijo v njihovo varnost. Elektronski zdravstveni zapis odpira namreč nekaj vprašanj o zasebnosti.

Skoraj vse kar je digitalno ima dve strani, eno bolj pozitivno in eno bolj negativno. Na primer, z uporabo pametnega telefona lahko rečemo, da je vse boljše, saj ta naprava zagotavlja hitrejši, bolj demokratični in lažji pretok informacij. Lahko bi rekli tudi, da je slabše, saj smo nenehno dosegljivi prek pametnega telefona, občutljive podatke za uporabo storitev pa je treba skrbno varovati. Oba argumenta sta pravilna.

Po drugi strani pa ta digitalna enostranskost velja tudi za tehnološke inovacije, ki jih različne zvezne vlade poskušajo uvesti že več kot deset let: elektronski zapis o bolnikih. Pravno je ideja zasidrana že od leta 2006, vendar pa ideja nikoli ni bila dokončno realizirana. To pa bi se lahko kaj kmalu spremenilo, saj imamo pacienti že elektronsko zdravstveno kartoteko, vendar je ta po treh letih uvajanja še precej v povojih, tako da še nima splošne uporabne vrednosti.

Prednosti in slabosti poudarjajo, da lahko ljudje hitreje dostopajo do svojih zdravstvenih kartotek prek elektronskega zdravstvenega zapisa. Na primer, pacienti bi morali imeti možnost, da deponirajo zapise o cepljenju, zabeležijo diagnoze ali zapisujejo zdravila, ki jih redno jemljejo. Elektronska datoteka bi lahko bila na voljo tudi zdravniku, da bi bili vedno na tekočem z zdravjem svojih pacientov.

Aplikacije je treba prenesti v digitalni zapis o bolniku

Nekateri podatki so že shranjeni na elektronski zdravstveni kartici, kot so ime in naslov zavarovane osebe. Druge informacije so prostovoljne. Elektronski zapis o pacientu mora (vsaj na začetku) temeljiti na prostovoljno posredovanih podatkih. Po mnenju nekaterih bi morala biti elektronska pacientova datoteka na voljo tudi na tablicah ali pametnih telefonih: Tako kot pri spletnem bančništvu bi morali imeti zavarovanci možnost pridobiti PIN, tako bi lahko dostopali do podatkov o zdravju od koder koli.

Toliko o optimistični perspektivi.

Toda kako bodo podatki podprti, še ni jasno. Do zdaj je znano le, da je treba informacije shraniti na centralni ravni. Veliko podjetij je že razvilo t.i. telematsko infrastrukturo za elektronsko zdravstveno kartico. Preprosto povedano, povezani so različni informacijski sistem.

Očitno zasebni ponudniki niso želeli počakati, da pride elektronski zapis o bolnikih, in so zato že objavili svoje različice elektronskih zdravstvenih zapisov. Ti delujejo po enakem načelu kot digitalna pacientova datoteka, vendar prihajajo iz različnih podjetij in vsi delujejo nekoliko drugače. Kasneje bi bilo z uporabo teh prenesti na elektronski zapis o pacientu še digitalne ponudbe zdravstvenega zavarovatelja, vendar pa se pri varnosti teh zasebnih aplikacij stvar zaplete. Vsi naši zdravstveni podatki namreč pripadajo nam.

Primer napake iz prakse v Nemčiji

Zaposleni v podjetju za varnost informacijske tehnologije modzero AG (AG kot storitev ponuja podrobno varnostno analizo) je v oktobru že našel varnostne luknje v takrat pretečeni aplikaciji za zdravstveno zavarovanje Vivy. Aplikacija je med tistimi, ki imajo potencialno največjo bazo strank in jo podpirajo zdravstvene zavarovalnice, kot so Allianz, Gothaer ali Barmenia, ki skupaj služijo več kot 13,5 milijona bolnikom.

BiH šele uvaja e-kartice

Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZO) Hercegovačko-neretvanskega kantona (HNK) je začel z delom na uvedbi elektronskih zdravstvenih potrdil (e-kartica), katerih uporaba je bila napovedana konec lanskega leta na seji upravnega odbora inštituta.

Na začetku letošnjega leta je urad začel po pogodbenih zdravstvenih ustanovah pošiljati brezkontaktne bralce za branje elektronskih zdravstvenih spričeval, ki bodo na voljo od aprila 2019.

Inštitut opozarja, da e-kartica zavarovalnicam ponuja številne ugodnosti, med drugim prenehanje potrebe po odhodu zavarovalnic v regionalne pisarne inštituta zaradi certifikacije, ker bodo elektronske kartice imele elektronsko overitev v integriranem sistemu zdravstvenih informacij.

»Uvedba e-kartice je za zavarovance pomembna predvsem zato, ker bo fizično certificiranje zdravstvenih spričeval in prihod regionalnih uradov zavoda zaradi prevzema zavarovalne premije odpravljeno, kar bo prihranilo čas in olajšalo dostop do zdravstvenega varstva za zavarovance,« so sporočili z Zavoda.

E-kartice poleg zavarovalnic zagotavljajo tudi zdravstvene ustanove in tudi sam Zavod. Cena e-kartice bo enaka ceni papirnega zdravstvenega certifikata, zamenjava papirnih kartic pa še ni obvezna, poudarjajo iz Inštituta.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

V slovenskem zdravstvenem sistemu se soočamo s številnimi problemi – od neučinkovitega upravljanja zaposlenih in zdravstvenih procesov do nepovezljivosti različnih IT-sistemov, razdrobljenosti podatkov in parcialnega dostopa do njih. Nedodelani in neučinkoviti IT-sistemi pomenijo večje administrativne obremenitve za zaposlene, ki jih že tako primanjkuje, za paciente pa predstavljajo večje tveganje za zdravniške napake in pomanjkljivo zdravstveno oskrbo.

Kaj prinaša digitalizacija v zdravstvu in kako lahko z uporabo najnovejših tehnologij zagotovimo varno in učinkovito vodenje zdravstvenih ustanov?

Upajmo, da na to vprašanje odgovorijo 7. in 8. marca, ko se bo v Portorožu v Hotelu Slovenija odvijal osrednji slovenski dogodek za management v zdravstvu, Zdravstveni razvojni forum 2019.

Marko Vidrih