Konoplja – čudež ali potuha za užitek

Konoplja, kanabis, marihuana, gandža, trava. Veliko izrazov, ki se nanašajo na to rastlino, pripadnico rodu Cannabis iz družine Cannabaceae. Enim se ob zgornjih izrazih zasvetijo oči, spet drugi jih rotirajo v nasprotni smeri urinega kazalca v znak neodobravanja. Je popularna, ker je »prepovedana« ali je kaj več na tem?

Ker je za pridelavo nezahtevna, glede rastišča prenese tudi skromne pogoje, ima malo naravnih sovražnikov, raste hitro in z velikim pridelkom, je skozi zgodovino slava konoplji samo rastla. O njeni uporabi obstajajo namreč dokazi, ki segajo do 10.000 let pred našim štetjem. Uporabljalo se jo je za izdelavo oblačil, gradnjo, gorivo, izolacijo, papir, prehrano, kozmetiko in v zdravilne namene. Verjetno edina rastlina, ki ima tako širok spekter uporabe in že tako dolgo buri človekovo domišljijo.

Govora je o industrijski, medicinski, indijski, navadni konoplji. Izrazov je veliko in pogosto so interpretirani napačno. Kakšne so torej podobnosti oziroma razlike med njimi?

Konoplja je slovensko ime za rod Cannabis, se pa uporablja za predivno in semensko navadno konopljo – botanično gledano je to Cannabis sativa L. ssp. sativa. Rečemo ji tudi industrijska konoplja, ker se nanaša na konopljo, ki jo uporabljamo v industrijske namene. Imenovana je tudi prava konoplja, v angleškem jeziku se uporablja izraz »hemp«, nemško pa je to »Hanf«. Za pridobivanje mamil sorte te podvrste niso uporabne, saj vsebujejo premalo tetrahidrokanabinola (THC), hkrati pa vsebujejo preveč kanabidiola (CBD). CBD je poleg THC-ja najbolj znana spojina, ki jo najdemo v konoplji. Glavna razlika med njima je, da CBD ni psihoaktiven. Še več, ta alkaloid izničuje opojno delovanje THC-ja.

Izraz kanabis se pri nas nanaša na podvrsto konoplje – to je Cannabis sativa L. ssp indica. Drugače jo največkrat zasledimo kot medicinsko ali indijsko konopljo. Sorte podvrste indice so bogate s THC-jem in se uporabljajo tudi za pridelovanje psihoaktivne droge. Pripravek, ki ga je možno predelati iz te podvrste konoplje, je marihuana, pogovorno pa največkrat kar »trava«.

Vsebnost THC-ja je odvisna od tega ali je rastlina moškega ali ženskega spola (konoplja je namreč dvodomna rastlina) in o katerem delu rastline je govora. Največ ga je koncentriranega okoli cvetnih delov ženske rastline, listi in moške rastline imajo manj THC-ja, medtem ko ga stebla in semena skoraj nimajo.

Raziskovalci se med kemičnimi spojinami največ ukvarjajo s predstavniki kanabinoidov. Poleg THC-ja so to še recimo tetrahidrokanabivarin (THCV), kanabigerol (CBG), kanabidiol (CBD), kanabikromene (CBC) in kanabinol (CBN).

Na njihovo vsebnost v rastlini ima največji vpliv dednost, vpliva pa tudi okolje: suša, svetloba, preveč dušika, pomanjkanje kalcija ali napad škodljivcev. V rastlini imajo namreč ravno kanabinoidi vlogo varovanja pred UV, boleznimi, škodljivci in pomanjkanjem vode. Od tu torej povezava, da ravno te učinkovine lahko blagodejno delujejo tudi pri ljudeh.

Pravijo, da za vsako bolezen rož’ca raste. Lahko rečemo, da je konoplja rož’ca, ki pozdravi skoraj vse? Konoplja je vsekakor rastlina, od katere javnost pričakuje ogromno in ji pripisuje tudi čudežne lastnosti. Mnoge izmed teh so po številnih raziskavah potrjene.

Njeni pripravki imajo sposobnost preprečevanja bruhanja pri bolnikih na kemoterapiji, blažijo težave pri Crohnovi bolezni in kolitisu, povečujejo apetit bolnikom z AIDS-om in anoreksijo, učinkujejo pri dihalnih težavah in artritičnih obolenjih, znižujejo očesni pritisk bolnikom z glavkomom, blažijo napade pri epilepsiji in multipli sklerozi ter pomagajo pri drugih kroničnih boleznih, menstruaciji, depresiji in tesnobi.

Kar nekaj megle je ovite okoli tega kaj je sedaj prepovedano in kaj se lahko uporablja, prideluje in predeluje.

Ne smemo pozabiti, da se kot droga ne šteje celotna rastlina konoplje, temveč samo posušeno listje in vršički (žensko cvetno odevalo) indice. Pa vendar se gojenje in uporaba konoplje tiče vrste zakonov, kot so: Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog, Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, Uredba o pridelavi konoplje ter Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka.

Kot pravita prvi in drugi člen Uredbe o pridelavi konoplje, je V RS dovoljeno pridelovati konopljo (Cannabis sativa L.) za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za stiskanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali ali za pridelavo vlaken. Po tej uredbi se štejejo kot dovoljene tiste sorte konoplje, ki so vpisane v veljavni seznam potrjenih domačih sort kmetijskih rastlin in tujih sort kmetijskih rastlin, za katere je bila dovoljena introdukcija v RS in pri katerih vsebnost tetrahidrokanabinola v suhi snovi ne presega 0,2 %.

V obdelavi so še pobude nekaterih strank, ki pa zaradi menjevanja političnih stolčkov pogosto ostanejo na strani. Med njimi sta recimo predlog Zakona o konoplji, kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, ki ga je vložila Piratska stranka Slovenije v sodelovanju s Krogom mladih SMC, ter predlog Zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene, ki so ga na Državni zbor vložili pri poslanski skupini SD. Svojo podporo spremembam na področju slovenske zakonodaje so javno do sedaj izrazili še pri SLS, saj v industrijski konoplji vidijo veliko priložnost za napredek slovenskega kmetijstva.

Konoplja lahko zelo pozitivno vpliva na naša življenja. Zmotno bi bilo razmišljati, da bi z njeno uporabo bili vsi zdravi. Zmotno je tudi mišljenje, da bi industrijsko konopljo pridelovali ljudje pod pretvezo, da bi iz nje pridobivali mamilo, saj prava konoplja za pridobivanje mamil ni primerna. Njena pridelava in uporaba bi vsekakor morala biti pod nadzorom, regulirana, vendar predvsem lažje dosegljiva.

Andreja Grobiša