Čebelice, čebelice – saj moje ste prijateljice?

Brez čebel smo izgubljeni. Pogosto slišimo o tem, pa se še vedno zdi, da vemo premalo o teh čebeljih superorganizmih in kako nam pomembno krojijo naše življenje. Z opraševanjem rastlin čebele namreč omogočajo kmetovanje in zalogo hrane, ki jo potrebujemo za preživetje, tako da niso zaman besede, da bodo kmalu po smrti zadnje čebele začeli umirati tudi ljudje.

Poleg panjskih končnic, ki krasijo prednje stranice panjev, Antona Janše – enega najbolj znanih čebelarjev, zelo pomembno mesto v naši kulturni dediščini zaseda čebelarjenje s kranjsko sivko, ki je ena izmed podvrst oz. ras Apis mellifere. Posebna je ravno zaradi svoje nabiralne vneme, mirnosti, delavnosti, skromnosti in smisla za orientacijo. Slovenci smo z vstopom v EU dobili možnost, da smo jo zaščitili kot avtohtono.

Tradicionalna kmetijska dejavnost čebelarjenja je tako pri Slovencih zapisana v genih. Vsak pozna vsaj kakšnega čebelarja, vsak spoštuje njihovo delo in rad v dar dobi kozarec medu. Pa se res zavedamo, koliko dobrega nam čebele nudijo?

Pridelava sadja, zelenjave, semen, olj in oreškov je odvisna od opraševalcev. Od tu tudi ljudje dobimo največje vire za svojo prehrano, zdravila, biogoriva in gradbeni material. S svojim delovanjem pa imajo čebele tudi pozitivne učinke na celoten ekosistem, ki se ljudi ne tiče zgolj iz proizvodnega značaja. So dober pokazatelj v kakšnem okolju živimo in skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti, ki pa je ključnega pomena za ohranjanje naravnega okolja, katerega del smo tudi mi.

Oprašujejo tudi drugi opraševalci – zakaj so čebele nekaj posebnega?

Res je, oprašujejo tudi ostale živali, kot so muhe, metulji, ose, hrošči, čmrlji, pa tudi druge večje živali, kot so netopirji, glodavci, veverice, ptice, opice in navsezadnje ljudje. Vendar so izmed njih ravno čebele najbolj delavne. Svoje delo opravljajo zelo temeljito – plodovi so po njihovem opravljenem delu pravilno razviti in nedeformirani. Njihovo telo je anatomsko prirejeno za opraševanje cvetov, kar ima za posledico to, da je njihov prispevek k proizvodnji medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in voska zelo majhen v primerjavi s tem, koliko dela opravijo kot opraševalke.

Opraševalci pomembno vplivajo na kmetijstvo, saj s svojim uspešnim opraševanjem povečujejo donos na kmetijskih zemljiščih. Vedno bolj se tega zaveda tudi evropska politika, saj se bo ravno v naslednjem programskem obdobju Skupne kmetijske politike za obdobje 2021-2027 (SKP 2021-2027) čebelarstvu posvečalo več pozornosti.

Medtem ko se bodo v naslednjem programskem obdobju vsote neposrednih plačil in plačil za razvoj podeželja znižala, se obeta veliko povečanje evropskega sofinanciranja za čebelarstvo. Opraševalci, kot so medonosna čebela, čmrlji in divje čebele so namreč pomembni za okolje in kmetijstvo, saj oprašujejo preko 80% kultur in rastlinja v Evropi. Glede na to, da populacija čebel in drugih opraševalcev upada je smer ustvarjanja pobud na področju čebelarstva, resnično nujna.

Kaj se lahko ljudje naučimo od čebel? Način delovanja čebelje družine je kompleksen. To pa zaradi tega, ker na tisoče posameznih čebel neprestano in hkrati sodeluje in pripomore h kolektivnemu vedenju svoje družine.

Zanimivo je, kako vsaka čebela počne, kar ji je namenjeno glede na njeno vlogo – čistilka opravlja naloge čiščenja, vratarke se borijo proti zunanjim obiskovalcem in branijo svoj dom, nekatere delavke hranijo zalego, gradijo satje, izletavajo na pašo in nabirajo hrano, troti oplojujejo matice, te pa zalegajo jajčeca in tako širijo in obnavljajo svojo družino. Kljub posebnemu tretiranju, ki so ga deležne matice znotraj svoje družine, pa ne pomeni, da predstavljajo avtoriteto. Med čebelami namreč ni vodstva, namesto njega je splošno vedenje družine posledica medsebojnega sodelovanja in tekmovanja.

Čebela je simbol marljivosti in skrajne urejenosti v sistemu svojih družin. S sodelovanjem dosežejo kot družina neprimerljivo veliko več, kot bi lahko kadarkoli dosegla posamezna čebela. Verjetno ne bi bilo napačno, če bi se večkrat tudi mi zgledovali po njih.

Andreja Grobiša