Nihče ni preveč zaseden ali pomemben, da bi bil prostovoljec
Danes ni enostavno biti prostovoljec. V mladosti je pred nami negotova prihodnost, ko iščemo sami sebe, ko se izobražujemo, iščemo življenjskega partnerja in službo. To so najpomembnejše odločitve v našem življenju. V tem zanimivem in zahtevnem življenjskem obdobju, ko denarja ni v izobilju, je od mladega človeka težko pričakovati, da bo svoj čas namenil delu za druge, ki po vrhu vsega sploh ni plačano. Kasneje v življenju postanejo stvari še težje. To je čas, ki od nas zahteva, da smo najboljši in povsem predani svoji karieri, zato nam ne ostane veliko časa zase, za družino in prijatelje. Kaj šele za prostovoljstvo. Postajamo vase zazrta družba, ki nima časa za prispevek okolju, družbi in sočloveku.
Pa vendar je prostovoljstvo v Sloveniji zelo razširjeno in nam kot družbi daje neizmerno bogastvo. Zdi se, da kultura prostovoljstva pri nas živi posebno življenje, odmaknjeno od vsakodnevnega vrveža in pričakovanj naših nadrejenih in okolja. Prostovoljstvo kljubuje klasičnim družbenim in ekonomskim zakonom, ki v svojo sredino največkrat postavljajo same sebe. Kaj je torej lahko tako mamljivo, da Slovenci ustaljena družbena merila množično postavimo na stran in sledimo notranjemu kompasu? Ta kompas nam mnogokrat pokaže drugačno pot, ki ni nikjer zapisana nikjer drugje, razen v biti in pomenu biti človek.
Roko na srce, ko preštevamo prostovoljce, jih je največ med tistimi, ki po družbenih normativih niso med »najbolj uspešnimi« – se ne pojavljajo v medijih, navadno niso bogati ali slavni. So pa po drugi strani najbolj uspešni kot ljudje. Človek namreč ni nič drugega kot so njegova dejanja. Nihče tako ni preveč zaseden ali pomemben, da bi bil kdaj prostovoljec. Vsak izmed nas, ne glede na svoj položaj in status, je v prvi vrsti človek, ko pa človek sebe postavi na prvo mesto in pozabi vse ostalo, ne more biti nikoli resnično srečen. Vsak si lahko v svojem natrpanem urniku najde čas, da je človek – da pristavi kamenček k bolj urejenemu ali bolj čistemu okolju, k boljši družbi, ali da pomaga sočloveku, ki si sam ne more.
Živimo v času, ko lahko vsakega od nas hitro zapusti sreča, zdravje, denar in prijatelji. Ko se to zgodi, se lahko zanesemo le na druge. Mogoče na tiste, ki jih nismo nikoli spoznali in se jim zato nikoli ne bomo mogli osebno zahvaliti, niti jim za njihovo pomoč ne bomo mogli povrniti za nazaj. Lahko pa se jim s svojim prostovoljnim delom oddolžimo za naprej.
Iskrene čestitke ob mednarodnem dnevu prostovoljstva.
Primož Jelševar
Predsednik Fundacije Svečka