Pouk v šolskem letu za učence od 1. do 8. razreda traja največ 38 tednov po pet dni v tednu, vendar ne manj kot skupno 189 dni, za učence 9. razreda pa največ 35 tednov po pet dni v tednu, vendar ne manj kot skupno 174 dni.
Včasih je treba v šolo tudi v soboto, vendar pa učence »tolaži« dejstvo, da bodo zato počitnice daljše. V šolskem letu 2018/2019 bodo imeli šolarji skupaj s prazniki 25 prostih dni, od tega bodo tri dni morali nadomeščati z delovnimi sobotami.
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da so pouka prosti dnevi:
– z zakonom določeni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi,
– šolske počitnice in nedelje,
– sobote, razen če ni z letnim delovnim načrtom šole oziroma navodili ministra zaradi nadomeščanja dneva pouka drugače določeno.
Za učence je pouka prost dan lahko tudi dan šole, ko šola za učence organizira različne dejavnosti in aktivnosti, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.
Učitelji imajo celo več »delovnih sobot«, saj Pravilnik v 10. členu pod IV. točko za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, določa, da se nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev lahko načrtuje namesto med jesenskimi ali zimskimi počitnicami tudi na proste sobote.
Za učence je pouk ob sobotah predpisan, ker zaradi velikega števila praznikov v preostalih šolskih dneh ni mogoče izvesti predpisanega obsega pouka. Po navodilih iz šolskega koledarja naj bi ta dan pouk potekal po ponedeljkovem urniku, a ga lahko šole nadomestijo z drugimi dejavnostmi.
Po pravilniku lahko sicer šole same določijo, da se dva dneva pouka v šolskem letu izvedeta v drugem terminu, kot ju za pouk določa šolski koledar, a ju ne morejo izvesti na dan, ko pouk že poteka. Dneva ne smeta biti določena v istem tednu, razmik med njima pa mora biti najmanj teden dni. Za srednje šole pa odločitev, da bo pouk potekal v soboto, ne velja, saj so te pri organiziranju pouka nekoliko bolj svobodne.
V tem šolskem letu je šolarje delovna sobota doletela že prvi mesec, natančneje 29. septembra 2018, sledila je sobota 2. februarja, naslednjič pa bodo šolske klopi na soboto zasedli 11. maja 2019.
Nekatere šole se odločijo, da je na sobotni dan pouk nekoliko drugačen. Mnogi otroci namreč namesto za šolskimi klopmi dan preživijo v naravi, v obliki športnega dneva, pripravijo bazar in podobno.
Tradicionalni delovni teden je bil določen od ponedeljka do petka, sobota in nedelja pa se štejeta kot dnevi počitka. Starši imamo sicer po zakonu možnost napisati otroku opravičilo do 5 dni izostanka, brez razloga.
Lahko pa otroku napišemo tudi »lažno« opravičilo. Učitelji verodostojnosti izjav staršev praktično ne preverjajo, saj za to niso kompetentni. Izjemne primere že predajo pristojnemu Centru za socialno delo, a preden pride do tega lahko otrok manjka res ogromno.
Zakonodaja dopušča še nekaj drugih možnosti izogibanja rednemu šolskemu sistemu, a vsak zase najbolje ve, kako in kaj.
Šole dandanes le redko posegajo v družinske »režime«. Le-te precej bolj krojijo služba staršev in prostočasne aktivnosti, denimo treningi in tekme nogometa.
O izobraževalnem sistemu Slovenije
Otroci vstopajo v šolski sistem v starosti 6 let. Obvezno izobraževanje traja 9 let, otroci pa ga običajno končajo v starosti 15 let. Osnovno izobraževanje se financira iz države, vendar obstajajo tudi plačljive zasebne šole. Ko končajo z osnovnošolsko izobrazbo, se dijaki vpisujejo v srednješolsko izobraževanje, ki traja do 5 let. Srednješolsko izobraževanje obsega splošno izobraževanje, tj. različne vrste splošnih srednješolskih programov in maturitetni (zaključni izpit, primerljiv z britanskim A-nivojem) ter poklicno in strokovno izobraževanje. Študentje imajo možnost vstopiti v terciarno izobraževanje, ki je sestavljeno iz višjega poklicnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje traja do 2 leti, študenti pa se lahko vpišejo v javne ali zasebne ustanove, ki ponujajo tovrstno izobraževanje. Poklicno višješolsko strokovno izobraževanje je osredotočeno na zagotavljanje praktičnih znanj in izkušenj študentom.
Imamo tudi visokošolsko bolonjsko izobraževanje (BA / BSc, MA / MSc in doktorske stopnje), ki ga zagotavljajo javne ali zasebne ustanove. Študij univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov traja od tri do štiri leta. Študenti imajo tudi priložnost pridobiti praktične izkušnje s pripravništvom, ki so vključeni v večino učnih načrtov.
V študijskem letu morajo študentje izpolnjevati predpisane zahteve (predložiti naloge, predstaviti itd.). Ko so te zahteve izpolnjene, lahko študenti opravijo izpite. Na leto se opravijo 3 izpitna obdobja, študenti pa imajo pravico do enakega izpita 3-krat. Po zaključku vseh tečajev študentje pišejo svoje diplomske naloge in jih predstavijo odboru. Po diplomi pridobijo poklicne nazive: diplomirani … (VS) ali univerzitetni … (ZN).
Otroci tujih državljanov v Sloveniji
Otroci, ki so tuji državljani in prebivajo v Sloveniji, so upravičeni do obveznega osnovnošolskega izobraževanja od šestega leta starosti pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Vpis v mednarodni osnovnošolski program, namenjen učencem, ki so tuji državljani, po sistemu IBO (International Baccalaureate Organization) je možen na Mednarodni šoli Danila Kumar v Ljubljani. Program osnovne šole v francoščini ponuja zasebna ustanova École française v Ljubljani. V Ljubljani in Mariboru so tudi zasebne Waldorfske šole.
Učni jezik je slovenščina (razen na narodnostno mešanih območjih, kjer so madžarske in italijanske skupnosti). Mednarodni maturitetni program pod okriljem IBO ponuja Gimnazija Bežigrad, Ljubljana in II. Gimnazija Maribor, kjer je angleščina jezik poučevanja. Šolnina se plača. Slovenija ima tudi številne zasebne šole, med njimi Euro Šola Ljubljana, škofijsko osnovno šolo in gimnazijo v Ljubljani (ki jo je ustanovila Rimskokatoliška cerkev) in Waldorfsko gimnazijo.
Slovenija ima štiri univerze: Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici. Posamezne fakultete na vseh slovenskih univerzah postopoma uvajajo študijske kreditne sheme, kjer so tečaji uteženi v okviru Evropske kreditne sheme (ECTS). Enako se vrednotijo poklicne kvalifikacije, ki jih diplomanti lahko pridobijo v številnih javnih in zasebnih zavodih in višjega strokovnega izobraževanja.
Marko Vidrih
