V preteklem tednu je bilo moč brati kar nekaj prispevkov na temo novega Družinskega zakonika (DZ), ki je začel veljati že 15. aprila 2017, večino določb pa se je začelo uporabljati 15. aprila 2019, ki so s tem po 40. letih nadomestile Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Večino, če ne skoraj vsi mediji so poročali, da so vsaj 3 pomembne novosti v DZ – t.i. predporočna pogodba, da se pristojnosti odločanja o koristi otrok seli na CSD in da bodo od zdaj naprej otroci dolžni preživljati svoje starše. Žal pa to kaže zgolj na to, da ali piscih besedila niso DZ prebrali, ali sploh ne poznajo ne vsebino ZZZDR, ne DZ, ali pa so preprosto prepisali od kolegov.
Predporočna pogodba
Nov DZ res v 85. členu z naslovom »Pogodba o ureditvi premoženjskih pravnih razmer«, določa oziroma daje zakoncema možnost, da pred poroko ali med trajanjem zakonske zveze, oziroma zunajzakonskima partnerjema da skleneta pogodbo, s katero se naj bi par izognil normam zakonitega premoženjskega režima in se o njem prosto dogovorita. Dogovorita se lahko, kakšna bo delitev njunega premoženja iz časa trajanja zveze v primeru razhoda/razveze.
Vendar mora par za veljavnost pogodbe drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski in finančni položaj, kajti v nasprotnem primeru lahko drugi pogodbo izpodbija. Kar bo velik zaloga za notarje, saj bodo morali pri sklepanju le teh res skrbno opraviti pojasnilno dolžnost.
Koliko zares si partnerja v celoti razkrijeta premoženjsko in finančno stanje je vprašanje zase. Če začnete pri sebi, vaš partner v celoti ve za vse, ampak res vse vaše dohodke?
Vloga CSD
Do sedaj je bilo namreč nejasno, kdaj je CSD od opravljanja socialnovarstveno storitev, ki se izvaja izključno na podlagi soglasja posameznika, prešel v vodenje upravnega postopka za izrek ukrepa, v kateri je nato proti volji staršev posegel v družino. Preprosto povedano, ni bilo jasno, kje se je končalo t.i. svetovanje CSD in prešlo v ukrepe, ko so npr. otroka iz družine odvzeli. Običajno je oba postopka vodila ista oseba. Sedaj naj bi glavnino postopkov prevzelo sodišče, kar posledično pomeni daljše postopke in nikakor niso v korist otrok. A kljub temu ima CSD pravico v skladu s 167.členom DZ v primeru hude ogroženosti otroka družini odvzeti. V bistvu je tudi sedaj bilo tako, a se veliko lepše sliši, da bodo sedaj odločala sodišča o nečem, kar načeloma so že sedaj in da CSD ne bo več mogle poseči v družino, če ravno še vedno lahko in je še vedno institucija, ki opravlja t.i. svetovanja in pomoč družinam.
Otroci bodo morali skrbeti za svoje starše
To vsekakor ni novost, kajti 124.člen ZZZDR je namreč določal: » (1) Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. (2) Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.«. Enako, kar sedaj določa 213-člen DZ. Člen ni novost, res pa je v 1 paragrafu zamenjan dolžan z mora in v 2 s treba. Žal, ali k sreči slovenski jezik ne pozna razlike med »have to«(določeno z zakonom, ali avtoriteto, da nekaj mora biti) in »must« (odločitev posameznika, da nekaj mora biti).
In kaj so dejanske novosti DZ
NOVA DEFINICIJA DRUŽINE
Po definiciji DZ je družina definirano kot »življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.«
KORIST OTROK NATANČNEJE DOLOČENA
Nov DZ zelo natančno v 7. členu določa korist otroka in kaj so dolžnosti starša. » (1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. (2) Starši imajo pri skrbi in odgovornosti za korist otroka prednost pred vsemi drugimi. (3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju. (4) Državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. (5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje pozitivnega starševstva.« Zadnji paragraf je vsekakor voda na mlin vsem društvom, zavodom itd., ki se promovirajo s šolami za starše in podobno.
SPORAZUMNA RAZVEZA PRI NOTARJU
Zakonca, ki sta prišla do točke, ko ne vidita več skupne poti se lahko v skladu s 97. Členom DZ sporazumno razvežeta tudi pri notarju. Kar je zanju bistveno lažje in časovno krajše. Običajno je do sedaj postopek ločitve trajal 3. mesece, sedaj bo le toliko, kot bo natar potreboval, da spiše dokumentacijo.
UPOŠTEVALO SE BO OTROKOVO MNENJE
V ločitvenih bitkah, kjer so vpleteni otroci se je mnenje otrok upoštevalo le, če je bila sodnikova praksa takšna. Med ljudmi je veljalo prepričanje, da se mnenje otroka upošteva pri 10, 11, ali 12 letih, kar ni bilo res. Kot že zapisano, mnenje se je upoštevalo, če je bila praksa sodnika takšna. Novi DZ pa določa tudi to, da se otrokovo mnenja upošteva, če je le-ta sposoben razumeti pomen situacije.
SODIŠČE LAHKO STIKE PREPOVE
Do sedaj se je mnogo bitk bilo na sodišču ravno zaradi neenakega mnenja bivših partnerjev, kaj je za otroka dobro in koristno. Nov DZ daje možnosti bolj transparentnega odločanja za stike pod nadzorom (163.čl.DZ), hkrati pa lahko stike prepove, oziroma omeji ali odvzame pravico do stikov, ne glede že na veljavne sodne odločbe, ali poravnave (173.čl.DZ).
OPOROKA STARŠEV
Veliko prahu je do sedaj dvigovalo vprašanje, komu naj bo dodeljen otrok, če starša umreta. Nov DZ predvideva »Vnaprej izraženo voljo staršev« (144.čl):
»(1) Starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede:
– osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo,
– sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb,
– posvojitelja ali
– skrbnika.
(2) Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje.
(3) Če se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi sodišče.
(4) Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.«. Kako bo zadeva potekala v praksi bo pokazal čas, a nikjer ni jasno opredeljeno, kako bo zadeva stekla v primeru ločenih staršev. Ali bo obveljala želja umrlega starša, ali dejstvo, da je še drug biološki roditelj še živ, če tudi nikoli ni bil del otrokovega življenja.
ISTOSPOLNA PARTNERJA LAHKO POSVOJITA
ZZZDR je v svojem 138. členu določal: »Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroke, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.«. DZ pa omenjeni člen dopolnjuje: »(1) Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. (2) Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ta ni v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist.« (213.člen). Slovenska zakonodaja opredeljuje, da sta zunajzakonska partnerja tista partnerja, ki vsaj pol leta živita v skupnem gospodinjstvu. Sicer zunajzakonska skupnost opredeljena kot skupnost moškega in ženske, a 213. člen uporablja izraz zunajzakonska partnerja. Torej imajo tudi istospolni partnerji, ki niso »registrirani«(poročeni) možnost posvojiti otroka?
DZ še vedno ne naslavlja najbolj perečih vprašanj
Še vedno pa DZ ne določa oz. ne predvideva postopka v primeru, ko starš, ki so mu določeni stiki le teh ne izvaja. Starš, ki domnevno ovira stike je kazensko odgovoren, starš, ki na stik ne pride, ker se mu preprosto ne da, ali noče, pa ga ne čaka sankcija.
Še vedno so pogoji za rejnika zelo ohlapni in je skoraj vsakdo lahko rejnik. Prav tako so otroci, ki dopolnijo 18. let ter so v rejništvu še vedno obsojeni na milost rejnikov.
CSD je še vedno institucija, ki je v vlogi svetovalcev tako družinskih, kot zakonskih, ter mediatorjev, ter se njihove vloge svetovalcev in strokovnih delavcev prepleta. Le redki so tisti, ki pa imajo dejansko ustrezno izobrazbo, imajo pa nekateri že renome nestrokovnih svetovalcev.
Slovenija nujno potrebuje DZ, ki bo razrešil marsikatero zagato na področju družinskega in zakonskega življenja. A dokler bo ostaja vrzel med prakso in teorijo, ter dejanskim stanjem v družbi in tistim, kar uradniki na ministrstvu menijo, da je, bo DZ dokument, ki ne bo naslavljal najbolj pereče probleme.
Alenka Gabrovec
Ubogi otroci