Sevnica, 25.4.2019 – z namenom predstavitve dobrih praks in potreb lesnopredelovalnih podjetij za razvoj so Občina Sevnica, Srednja šola Sevnica, GZS Posavska gospodarska zbornica, Krško in Inštitut dr. Antona Korošca včeraj pripravili omizje z naslovom »Krožno gospodarstvo in vloga lesnopredelovalne industrije«, ki je potekalo v Konferenčni dvorani Komunale Sevnica.
Župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk je kot osrednji sklicatelj omizja uvodoma nagovoril predstavnike različnih podjetij s širšega področja lesne industrije in predstavil pomen, ki ga ima le-ta za sevniško občino. V sevniškem gospodarskem okolju se je lesna industrija uspešno prilagodila tržnim razmeram, dosegla globalno konkurenčnost in se uspešno razvija, sevniška lesnopredelovalna podjetja pa so s svojim pristopom primer dobre prakse krožnega gospodarstva v gozdno-lesni verigi.
Srednja šola ima močno tradicijo izobraževalnega programa mizar ter se dobro povezuje z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Predstavitev šole je podal ravnatelj Matjaž Prestor in med drugim izpostavil potrebo po hitrejših tehnoloških posodobitvah opreme na šoli, ki bodo omogočale pridobitev sodobnega, konkurenčnega poklica. Primere dobrih praks celovite rabe lesa so predstavila podjetja Stilles d.o.o. Sevnica, Tanin d. d. Sevnica, Kmečka zadruga Sevnica z. o. o. in mednarodna fundacija Konrad Adenauer Stiftung.
Prikaz stanja na les vezane industrije, ki je zelo pozitivno in razvojno naravnano, je predstavil Darko Gorišek, direktor območne gospodarske zbornice Posavje, predstavitev vizije razvoja Slovenije na področju lesno predelovalne industrije pa je podal Primož Jelševar z Inštituta dr. Antona Korošca.
O izzivih lesne industrije v mednarodnem kontekstu je spregovoril poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, o usmeritvah države in podpori razvojno uspešnim lesno-predelovalnim podjetjem pa predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorata za lesarstvo, Danilo Anton Ranc iz kabineta ministra.
Na omizju je bilo izpostavljeno, da je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, les pa najpomembnejša strateška surovina, ki jo ima Slovenija v velikem obsegu, tako po količini kot kakovosti. Od modrega gospodarjenja z gozdom in čim boljšega izkoristka velikega potenciala, ki ga ima les, sta v veliki meri odvisna tudi razvoj slovenskega podeželja, ohranitev in razvoj mnogih, posebej hribovskih kmetij, ter razvoj celotne Slovenije.
Govorci so se strinjali, da obstoječi linearni model ekonomske rasti ”vzemi-naredi-zavrzi”, na katerega smo se zanašali v preteklosti, ni več primeren za moderne družbe v globaliziranem svetu ali pa vsaj ni dolgoročno vzdržen. Na omizju je bilo večkrat izraženo tudi nestrinjanje z dejstvom, da država vzpodbuja uporabo lesa kot kuriva, ne pa tudi izdelkov z bistveno višjo dodano vrednostjo, ki dosegajo več 100 kratno vrednost hlodovine.
Metod Kranjc / Vir: Občina Sevnica
Powered by Contextual Related Posts
