Zasvojenost z računalniškimi igrami je zdaj diagnoza – Kdaj je igranja preveč?

V zadnjem času se nihče drug kot princ Harry ni pogovarjal o tem, ali so video igre zasvojenost. Poudaril je, da misli, da »Fortnite« ne bi smela biti dovoljena igra in da je zasnovana tako, da otroke in odrasle drži pred računalnikom čim dlje. 

Lani je Svetovna zdravstvena organizacija prvič klasificirala odvisnost od iger kot duševno motnjo. Toda mnogi psihiatri se še vedno ne strinjajo s to oceno.

Ali je mogoče biti zasvojen z računalniškimi igrami?

Če je tako, kje potem narišemo mejo med strastno prostočasno dejavnostjo in patološkim vedenjem? V zadnjem času je globalna zmešnjava v igri Fortnite ustvarila nekaj polemik.

Junija 2018 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) kot novo bolezen objavila novo mednarodno klasifikacijo bolezni in uradno uvrščeno v kategorijo »motnja iger na srečo« – pogosto imenovano zasvojenost z računalniškimi igrami (glej opis diagnoze).

Vendar pa je ta diagnoza sporna. Več strokovnjakov je poudarilo, da še nismo videli raziskav, ki bi dokumentirale, da se ta dejansko ukvarja z duševno motnjo.

Na splošno je to, kar Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje, kot tisto, kar se večini ljudi zdi zadovoljivo, ideja, da vas računalniška igra, odvrne od vsakodnevnih dejavnosti. Preprečuje vam dobro počutje pri opravljanju drugih dejavnosti in v bistvu igre prevzamejo večino tega, kar počnete na dnevni osnovi.

Odločitev, da je odvisnost od iger na srečo predstavljena kot diagnoza duševnega zdravja, poznamo že vrsto let. Vendar je bil proces vključevanja pospešen, potem ko je Ameriško psihiatrično združenje (APA) v svoj diagnostični priročnik v letu 2013 vključilo diagnozo kot »pogoj«, ki ga je treba podrobneje preučiti.

SZO posodablja svoj seznam diagnoz približno vsakih 10 let, saj nekatere bolezni izginejo, druge pa se pojavijo. Po vključitvi APA v diagnozo je SZO začela številne dejavnosti za pojasnitev možnih posledic za zdravje zaradi prekomerne uporabe interneta, računalnikov, pametnih telefonov in drugih naprav. Rezultate dejavnosti si lahko ogledate tukaj.

Danes živimo v okolju, bogatem z mediji, kjer imamo vse vrste ljudi, ki se trudijo za našo pozornost, zato je potrebno biti previden.

Spletna stran Ranker.com, ima prikazan seznam tistih iger, za katere so uporabniki glasovali, da so najbolj zasvojljive igre vseh časov. Zanimivo lahko vidimo, da je št. 1 »Tetris«.

Danes, samo v ZDA, približno 65% odraslih ali več kot 164 milijonov ljudi igra video igre

Vsako leto se odstotek Američanov, ki igrajo računalniške igre, povečuje, saj ne-igralci umirajo in mlajši ljudje začnejo igrati igre. ESA zbira podatke za svoje letno poročilo, letošnja raziskava pa je naslovljena na »2019 Bistvena dejstva o industriji računalnikov in video iger«.

Medtem ko se računalniške igre nagibajo k slabemu tisku, kadar se med mladimi kaj zgodi, se zdi, da igre niso krivec. Dejstvo je, da imajo video igre lahko tudi koristi v resničnem življenju.

Očitno je potrebno, tako kot pri čemerkoli v življenju, igrati odgovorno in zmerno. Morate občasno oditi iz hiše. Toda kaj če to ne gre, kaj če se ne morete upreti, da ne bi igrali?

Pokazalo se je, da se video igre izboljšujejo in razvijajo, nekatera resnično koristna znanja za igralce. Nekatera so očitna, druga pa so precej presenetljiva.

Očitne izboljšave so stvari, kot so usklajevanje rok z očmi in spretnosti reševanja problemov. Več ezoteričnih primerov vključuje, verjamete ali ne, koristi za dolgoročno pozornost igralca in učenje jezika.

Video igre lahko tudi usposabljajo igralce, da so bolj osebno odgovorni. Dosežki v igri povzročajo sproščanje dopamina v možganih, ki nagrajuje igralca za njihovo »trdo« delo.

Ta ciklus nagrajevanja lahko poučuje igralce o vztrajnosti in osebni odgovornosti.

Vsakemu staršu z otroki, ki pogosto igrajo igre, to lahko zveni kot nasprotno, ali celo popolnoma napačno. Vendar pa po znanstvenih raziskavah igre prav tako omogočajo igralcem, da razvijejo veščine pri gradnji prijateljstva in podpornih mrež. To je še posebej pomembno za otroke, ki bi lahko imeli težave s tem, ko bi to storili v »resničnem svetu«.

Resnične koristi iger se ne zgodijo same po sebi, ampak skozi skupnost, ki jo igralci gradijo okoli izkušnje.

Še ena pomembna spretnost, ki se zdi okrepljena z igranjem, je branje. Študija iz leta 2013 je pokazala, da so imeli redni igralci hitrost branja in natančnost precej nad pričakovano stopnjo njihove starosti.

In to so le nekateri izmed številnih prednosti video ali računalniških iger. Ampak, kdaj je tega preveč?

Odrasli niso imuni na težave pri video igrah

Kompulzivno igranje ne vpliva le na najstnike in otroke. Veliko odraslih se potegne v pretirano orbito video iger. Milenijci so odraščali z Gameboyi, Nintendo in PlayStation igralnimi konzolami, tako da ni čudno, da so moderne video igre lahko privlačna zabava za to skupino. Današnje igre in konzole so izjemno prefinjene, zato podoživljanje razvedrila iz otroštva v sedanjem prostoru zabave predstavlja naravno evolucijo.

Problem, s katerim se zdaj soočajo številni odrasli igralci računalniških iger, je težava, ki lahko v resničnem življenju odvzema vse več časa, ki je nato namen virtualnim območjem. Mnogi od teh odraslih igralcev so zakonci in starši ter še gradijo svojo kariero. Ko se ogromno prostega časa porabi za video igre, običajno zanemarjajo druge odgovornosti odraslih ali celo njihovo zdravje. Sčasoma lahko ta zasvojenost z video igricami povzroči resne posledice, ki vplivajo na njihovo zakonsko zvezo, telesno in duševno dobro počutje, kariero in finance.

Nič ni narobe z občasnim uživanjem v video igrah. Vendar, ko se ljudje znajdejo na točki, ko porabijo vedno več ur pred računalnikom in začnejo trpeti zaradi posledic pretiranega igranja, to postane problem.

Težko je določiti dan, ko je priložnostno igranje prešlo v zasvojenost. Poziv alarma se lahko zgodi prej, če je odrasli igralec poročen, predvsem zato, ker bo zakonec začel izražati nezadovoljstvo, ker je zanemarjen v korist igre. Če nekdo, ki živi sam, prečka prag, ga je mogoče enostavno prezreti, dokler se ne začnejo pojavljati zdravstvene težave.

Mnoge stvari lahko povzročijo zasvojenost z video igro. Dolgčas, želja po izogibanju odgovornosti ali nezadovoljiv odnos in tekmovalna hitrost igre prispevajo k temu, da se vse več časa porabi za igranje iger. Kot pri številnih prijetnih aktivnostih, lahko pride do možganskega odziva, ki bo začel izločati živčno pot, ki lahko povzroči kompulzivno vedenje in povzroči zasvojenost.

Kako izgleda odvisnost?

Ne glede na starost igralca je videoigra za mnoge le zabava. Kompleksne zgodbe, virtualne identitete, konkurenčni vidik in neverjetna grafika so zapleteni v težko skušnjavo, da se ji uprete. Večina odraslih začne igrati le kot hobi, kakšno uro za sprostitev na vsake toliko časa. Vendar pa so igre zasnovane tako, da igralca potegnejo na vse globlje nivoje angažiranosti in dosežejo naslednjo stopnjo, da lahko naslednja bitka postane prisila.

Znaki odvisnosti od video iger so zelo podobni tistim pri drugih vedenjskih odvisnostih ali odvisnostih od snovi. Ko možgani sproščajo dopamin kot odziv na pozitivno doživetje igranja, utrdijo sprožilni odziv in vzorec nagrajevanja. Kjer je bilo dve uri igranja na teden enkrat dovolj, se strpnost gradi, igralec pa začne bolj potopiti v igro in se počutiti zadovoljnega.

Nekateri simptomi zasvojenosti z videoigrami lahko vključujejo:

• Posameznik začne izolirati vedenje.
• Opažene misli o video igri, vključno z načrtovanjem kdaj igrati in obsedenost nad novimi igrami.
• Posameznik se začne enkrat izogibati aktivnostim.
• Spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah.
• Posameznik nadaljuje z igro, čeprav ima posledice.
• Posameznik zanemarja odgovornosti.
• Spremembe razpoloženja.

Ure, ki jih igralec preživi z igranjem video iger, bodo začele puščati posledice. Nekateri škodljivi učinki kompulzivnih iger vključujejo:

• Namesto interakcije s prijatelji, zakonci, otroki in sodelavci, se igralec vedno bolj izolira v računalniškem svetu.
• Sedeči način življenja. Ure sedenja in pomanjkanje aktivnosti in gibanja lahko vplivajo na splošno zdravje in dobro počutje.
• Slaba prehrana. Skupaj s povečanimi urami na računalniku prihaja več hrane s hitro hrano in t.i. »junk foodom«.
• Zdravstvene težave. Kompulzivno igranje lahko povzroči težave, ki vključujejo glavobole, naprezanje oči, stres na rokah in zapestjih ter vnetje, ki povzroča »tendinitis« ali »burzitis«.
• Finančne težave. Ko igranje iger na srečo vpliva na delovno uspešnost, kar je še posebej mogoče za tiste, ki delajo na daljavo, lahko pride do izgube zaposlitve, skupaj s finančnimi posledicami.
• Težave z odnosi. Poročena odrasla oseba z otroki se bo soočila s težavami v odnosih zaradi pretiranega igranja. Zakonec bo postal zamerjen zaradi časa, ki je namenjen igranju, zanemarjanja družinskih obveznosti in osebe, ki je postala čedalje bolj čustveno nedostopna.
• Psihološke težave. Ker so številne današnje video igre pretirano nasilne in seksualizirane, lahko to negativno vpliva na čustveno zdravje igralcev. Poraba toliko časa, ki se ukvarja z virtualnimi bitkami, lahko pripelje do besnih izbruhov, tesnobe, agresije ali nasilnega vedenja.

Zdravljenje odvisniških lastnosti

Ker odvisnost video iger deli veliko enakih lastnosti in kemije možganov kot zasvojenost s snovmi, je zdravljenje podobno. Toda tako kot pri drugih vedenjskih motnjah, kot so zasvojenost z igrami na srečo in odvisnost od spolnih odnosov, se posamezniki, ki imajo zasvojenost z video igricami, zelo težko ustavijo sami, tudi z naraščajočim negativnim vplivom na življenje posameznika.

Zato so vedenjske terapije najučinkovitejša oblika zdravljenja odvisnosti od video iger. Ambulantni programi ponujajo individualne in skupinske terapije, ki uporabljajo kognitivno-vedenjsko terapijo (CBT) za pomoč odraslim pri premagovanju kompulzivnega igralnega vedenja. CBT naslavlja povezavo med mislimi in posledičnim vedenjem ter uči posameznika, kako ustvariti nove vzorce miselnega vedenja, da se postopoma spusti na potrebo po igranju video iger.

CBT pomaga posameznikom, da ugotovijo, kaj igralni refleks doseže zanje (izogibanje odgovornosti, itd.) in delajo skozi te izzive ter nadomeščajo vedenjski odziv iger na srečo s konstruktivno dejavnostjo, ki rešuje problem. Tudi družinska terapija, upravljanje jeze in tehnike zmanjševanja stresa so koristne pri zdravljenju zasvojenosti z videoigrami za odrasle. V Sloveniji pomoč odvisnikom nudi že več ambulant.

Marko Vidrih