»Slovenski fantje morajo v vojsko, da bodo moški«

»Ti nimaš pojma, ker nisi bil v JNA.« »V vojski so fantje postali moški.« »V vojski so se odcepili od maminega firtuga.« Lahko bi še v nedogled naštevali stavke, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in so usmerjene predvsem v dokazovanje, kdo je bil v bolj strožji »vojski«. Obvezno služenje vojaškega roka se je ukinilo leta 2003, s tem pa po mnenju starejših generacij tudi institut, ki je iz fantov delal moške. Koliko je resnice v tem je stvar debate. A če ste kdaj koli prisluhnili zgodbam naših očetov, dedkov, stricev… so zgodbe zelo različne. Od tega, da si je marsikdo tam pridobil izobrazbo, se naučil preživeti sam do zgodb, ko so nabornike pospremili na pokopališče, ali pa v psihiatrično bolnišnico.

Slovenska vojaška tradicija sega vse do Karantanije

»Ustanovitev« prve slovenske vojske sovpada s turškimi vpadi. V ljudskih izročilih lahko tako o zametkih slovenske vojske in spominih nanjo zaznamo podatke že od 7.stoletja dalje. Izročilo je najbogatejše o velikih kmečkih uporih, ki so pomenili tudi prebujenje naroda (15.st. – 18.st.).

Iz vojakov avstro – ogrske monarhije, kjer so bili slovenski vojaki zelo cenjeni, se je 1918 razvila prva slovenska vojska v sodobni zgodovini Slovencev. S približno 12.000 vojaki slovenske vojske je general Rudolf Maister ohranil Maribor. Leta 1919 je bila takratna slovenska vojska odpravljanja, nadomestila jo je jugoslovanska vojska. Med drugo svetovno vojno je nastala med drugim povsem samostojna slovenska partizanska vojska, s približno 21.700 pripadniki, ki je po končani vojni bila razpuščena.

Leta 198 je napad držav članic Varšavskega sporazuma na Čehoslovaškem prebudil idejo o bolj učinkovitih oboroženih silah. Tako je 20. novembra bila ustanovljena je bila Teritorialna obramba republik in pokrajin (TO), ki je bila organizirana v obliki odredov. Imela je vlogo pomožnih sil Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Sprva se je vodstvo TO trudilo ohranjati slovenski jezik v poveljstvu, ter svoje enote oborožiti bolje, kot je bilo to v načrtih JLA. Vodstvo je bilo odstavljeno, JLA pa si je vse bolj podrejalo štabe in enote, na vodilnih mestih so tako od leta 1974 bili aktivni častniki JLA.

Plebiscit in goreča želja slovenskega naroda, da se osamosvoji je centralno oblast v Beogradu spodbudilo, da izda nalogo Republiškemu štabu TO (RŠTO), da razoroži enote slovenske TO. Ponovila se je zgodba iz leta 1945, ko so slovensko vojsko razorožili in podredili Beogradu. Vendar ukaza za razorožitev in predajo orožja v vseh štabih niso izpolnili, slednjih je bilo več. Med enimi in drugimi se je pojavil spor, ki je vrhunec dosegel oktobra 1990, ko je JLA nasilno, z orožjem zasedla prostore RŠTO. Slovenska oblast je imenovala novega načelnika štaba.

Z novim vodstvom je bil ustanovljen tudi sektor za razvoj TO, v maju 1991 se je začelo usposabljanje vojaških obveznikov in 2. junija 1991 so slovenski državi prisegli prvi vojaki.

23. maja 1991 je JLA že drugič napadlo TO in si skušali podrediti slovensko vojsko. Po razglasitvi samostojnsoti 25. junija 1991 so oklepne in druge enote JLA začele z oboroženo agresijo, da bi zasedle mejne prehode, z namenom, da prekine povezavo Slovenije s svetom. Začela se 11. dnevna vojna za Slovenijo, s približno 16.000 mož pod orožjem (do 7. julija 1991 jih je bilo že 35.000), ki se je končala s podpisom Brionske deklaracije.

JLA je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih bojnih vozil pehote, 172 transportnih vozil, 6 helikopterjev idr. Imela je 45 mrtvih in 146 ranjenih. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 139 pripadnikov zvezne milice. Na slovenski strani je bilo 19 mrtvih in 182 ranjenih.

Leta 1993 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica SV je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 in vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu.

Slovenska vojska je obrambna sila Republike Slovenije

Kljub temu, da SV že leta vztraja v negativni oceni predstavlja obrambne sile Republike Slovenije, vojaško obrambo izvaja samostojno ali v sodelovanju z zavezništvom na podlagi mednarodnih pogodb. Njeno poslanstvo je da izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije, odvrne vojaško agresijo na Republiko Slovenijo, vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju Republike Slovenije ter prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti. Sestavljena je s pripadniki stalne (6540) in rezervne (748) sestave.

Kakšno moč ima SV je tema za kakšen drug prispevek, a kljub temu, da ni več obveznega vojaškega roka, imajo mladi, nadobudni fantje možnost se odločiti za prostovoljno služenje vojaškega roka.

Sama ideja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka v ljudeh tli že dlje časa, a izgleda, da še ni pravi čas. Leta 2015 se je pojavila celo Peticija, ki pa ima do danes zgolj 15 podpisnikov.

Ne glede na to, ali je služenje obveznega vojaškega roka iz fantov »naredilo« moške, je dejstvo, da Slovenija tukaj in zdaj ni pripravljena za delo, ki bi ga naj opravljala. Fantje so z vojaškim rokom pridobili znanje za rokovanje z orožjem, marsikdo je prvič pridobil varen in topel dom, ter možnost, da seže višje in živi drugačno življenje, kot njegovi starši.

Marsikaj je bilo drugače in mogoče je čas, da glede na vse bolj alarmantne podatke o prekomerni teži otrok, najstnikov začnemo razmišljati v smeri, da je na dolgi rok za varnost, zdravje in pripadnost Sloveniji potrebno kaj spremeniti.

Metod Kranjc