Slovenija poleg tujih investicij pričakuje tudi več priseljencev

Neposredne tuje naložbe v Sloveniji so se v 12 mesecih močno povečale, tako je konec marca 2019 zapisala Banka Slovenije.

V teh dvanajstih mesecih so se tuje naložbe povečale za 1,5 milijarde evrov v primerjavi s povečanjem z 428 milijonov evrov v obdobju od aprila 2017 do marca 2018, pravi poročilo.

Banka ni imenovala prevzemov. Italijanska zavarovalnica Generali je pred kratkim zaključila prevzem slovenskega konkurenta Adriatic Slovenice. S pogodbo, vredno 245 milijonov evrov, je Generali postala druga največja zavarovalnica v Sloveniji.

Slovenija je v mesecu novembru lansko leto prodala 65% svoje največje banke, Nove ljubljanske banke (NLB). Kitajski Hisense je junija lani prevzel domačega proizvajalca gospodinjskih aparatov Gorenje.

Prav tako so povedali, da so se slovenske neposredne naložbe v tujini v istem obdobju povečale za 40 milijonov evrov.

Vlada upa, da bo v prihodnjih letih privabila več neposrednih tujih naložb, da bi zagotovila rast izvozno usmerjenega gospodarstva in izboljšala njegovo konkurenčnost.

Slovenija pričakuje množične priseljence

Slovenske oblasti pa med drugim opozarjajo, da pričakujejo množične prihode v državo v naslednjih nekaj mesecih.

Slovensko ministrstvo za notranje zadeve pravi, da v naslednjih nekaj mesecih pričakuje množične prihode migrantov, ki so trenutno na meji med Bosno in Hrvaško, poročajo hrvaški mediji, pri čemer navajajo slovenske policijske vire.

Po poročanju je slovenska policija v aprilu leta 2019 aretirala 2.585 migrantov, kar je močno povečanje v primerjavi z 1.185 v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Od migrantov, ki so bili prijeti letos, je bilo na Hrvaško poslanih 1.503.

Po ocenah policije je okoli 4.000 do 5.000 migrantov, ki želijo doseči zahodno Evropo, trenutno na balkanski poti, predvsem v Bosni. Večina jih je iz Pakistana, Alžirije in Maroka.

Ker je Madžarska na svoji jugozahodni meji postavila utrjeno pregrado, priseljenci običajno poskušajo prečkati Hrvaško in Slovenijo, da bi prišli do zahodnoevropskih držav, kot so Avstrija, Nemčija ali Francija.

Dodatni slovenski vojaki za zaščito schengenske meje s Hrvaško

Slovenija je napotila dodatne pripadnike Slovenske vojske (SV) za zaščito schengenske meje s Hrvaško zaradi številnih naraščajočih nezakonitih prehodov meje.

Slovenska vojska je namreč prejšnji konec tedna potrdila, da je v soboto na mejo napotenih še 35 vojakov, v izmeni pa je tam že 66 vojakov.

Po besedah ​​slovenskega obrambnega ministra Karla Erjavca bodo oborožene sile, ki bodo poslane na mejo, pomagale policijskim enotam pri obravnavanju števila nezakonitih prehodov meje.

»Lahko rečem, da imamo enote, ki so v vsakem trenutku pripravljene povečati prisotnost slovenske vojske na južni meji, seveda v mešanih enotah s policijo,« je dejal minister.

Dodal je tudi, da je v zvezi z zadevo v stalnem stiku z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem.

Ukrep za uveljavitev meja z dodatnimi silami prihaja, potem ko je več sto ljudi protestiralo v mestu Černomelj, blizu meje s Hrvaško. Protestniki so zahtevali krepitev meja in zagotavljanje varnosti tistim, ki živijo ob meji.

V zadnjih tednih se je število nezakonitih prehodov precej povečalo. Protesti so bili sproženi po incidentu, v katerem so štirje nezakoniti priseljenci ugrabili starejšega moškega in ga v istem tednu izkoristili za vožnjo do meje z Italijo. Slednji so bili aretirani v Bazovici (naselje v Italiji blizu meje s Slovenijo na vzhodnem delu tržaškega Krasa) in vrnjeni v roke slovenske policije.

»Namesto da bi zagotovili našo varnost, so nam tisti, ki so odgovorni, povedali, da je Slovenija varna in da ni razloga za strah,« je med protestom dejala Maja Kocjan, predsednica lokalne pobude za proteste.

Slovenija se je pridružila schengenskemu območju 16. aprila 2003, medtem ko je Hrvaška še vedno v postopku pridružitve. Slednja mora izpolnjevati tehnična merila, da se lahko pridruži.

Ključno sodelovanje pri obvladovanju tokov

Slovenija je trdno prepričana, da je sodelovanje in solidarnost med evropskimi državami, zlasti s sosednjimi državami, temeljnega pomena za upravljanje migracijskih tokov. Slovenski zunanji minister Miro Cerar je to povedal v zvezi s predlogom MOL, ki ga je v ponedeljek v Bruslju poslal italijanskemu zunanjemu ministru Enzu Moavero Milanesiju, da izvede skupno patruljiranje meje med državama.

Cerar je še dodal, da predlog za skupno patruljiranje italijansko-slovenske meje izhaja iz navedenih predpostavk in »iz prepričanja, da je sodelovanje pri upravljanju migracijskih tokov med slovenskimi in italijanskimi varnostnimi organi tradicionalno zelo dobro, tako pri nadzoru meje med Slovenijo in Italijo, kot tudi, kar zadeva repatriacijo nezakonitih priseljencev«. Cerar je napovedal prihodnji sestanek generalnih direktorjev obeh policijskih sil.

Prihod poletne sezone zbuja bojazen, da se bo število nezakonitih prehodov še povečalo. »Varnostni organi v Sloveniji so od lanskega leta, je poudaril Cerar, zaznali povečanje migracijskega pritiska na zahodni Balkan«, Slovenija pa podpira Severno Makedonijo in Srbijo, da bi okrepila nadzor na svojih mejah.

Cerar je tudi poudaril, da je Slovenija v celoti vključena v dinamiko krepitve sodelovanja z afriškimi državami. V tem oziru je bila včeraj v Ljubljani odprta osma mednarodna konferenca »Dan Afrike«, ki jo je podprlo zunanje ministrstvo in ki je letos osrednja tema gospodarskega povezovanja evropskih držav s tistimi iz Afrike, ki predstavljajo priložnosti za naložbe in migracijski trendi.

Priseljevanje je leta 2018 povečalo prebivalstvo Slovenije

Prebivalstvo Slovenije se je lani povečalo za več kot 14.000 na 2,08 milijona, so 25. aprila izdali na uradu za statistiko. Povečanje je posledica povečanja števila tujih državljanov, katerih število se je povečalo za več kot 16.300.

Od držav nekdanje Jugoslavije sta le Slovenija in Hrvaška del EU. Slovenija je najbolj privlačna za delavce zaradi višjih plač, ki so privabile državljane drugih držav nekdanje Jugoslavije.

Medtem pa je staranje prebivalstva eden najresnejših izzivov za Slovenijo, ki se tako kot preostala srednja in jugovzhodna Evropa sooča z dolgotrajnim upadom prebivalstva. Pričakuje se, da bo to še bolj obremenilo javne finance, socialno varstvo in pokojninski sistem.

Število državljanov Slovenije se je zmanjšalo za skoraj 2.300, število tujih državljanov pa se je povečalo za 13,4% na več kot 138.000. Tuji državljani trenutno predstavljajo 6,6% prebivalstva Slovenije.

Delež žensk med državljani Slovenije je bil v začetku leta 51,2%; med tujimi državljani je bilo 34,3% žensk.

Marko Vidrih