Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je včeraj, 21.5.2019, na novinarski konferenci objavilo rezultate raziskave “Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole“, ki jo je izpeljal Zavod RS za šolstvo. S pomočjo raziskave so poskušali izvedeti, ali so slovenski učenci preobremenjeni. Te informacije naj bi jim koristile pri načrtovanju izobraževalnih politik v prihodnosti in bile jasen pokazatelj ali so učenci v času svojega šolanja pod prevelikim stresom.
Pa so otroci res v stresu? Je mogoče, da današnji otroci »prenesejo manj« kot so jih otroci 30 let nazaj, ker jih starši preveč razvajajo? So starši postali preveč zaščitniški in privoščijo otrokom lažje otroštvo in jim omogočajo več pomoči, kot so jo imeli sami? Ali pa so dejansko učni načrti danes res preobsežno zastavljeni? Je možno, da se z vsakim letom pričakuje več od otrok samo zato, ker si želimo napredka? Hrepenimo v sistemu po tem, da imamo čim bolj sposobne otroke?
Stres je vedno bolj aktualna tema zaradi načina življenja, ki si ga ustvarjamo. Naj si bo to med prezaposlenimi in brezposelnimi, ženskami in moškimi, starejšimi in najmlajšimi. Vsak od nas se znajde vedno pogosteje v stresu. Med najbolj ranljivimi so gotovo otroci, zato je toliko bolj pomembno, da se jih s podobnimi raziskavami poskusi zaščititi in jim prilagoditi učne načrte, v kolikor se pokaže, da so ti preveč obremenjeni zaradi šolskih obveznosti.
Kako torej sploh ovrednotiti stres? Strokovnjaka zavoda za kakovost in razvoj in hkrati avtorja raziskave dr. Tanja Rupnik Vec in dr. Branko Slivar sta na novinarski konferenci pojasnila, da so stresne situacije učencev poskusili ovrednotiti tako, da so oblikovali več raziskovalnih vprašanj. Med njimi so bila: kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti pri šestošolcih in osmošolcih, kako pogosto so, po lastni presoji, izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa ter v čem se učenci, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo zgolj šibek stres.
Kakšni so bili rezultati raziskave?
V raziskavi je sodelovalo 8316 učencev in učenk iz 269 osnovnih šol iz vseh regij, ki obiskujejo šesti in osmi razred. Kot navaja pristojno ministrstvo, učenci, ki doživljajo močnejši stres, ocenjujejo, da so pogosteje izpostavljeni stresorjem pouka, stresorjem, povezanim z odnosi z učitelji, ter stresorjem, povezanim z odnosi s sošolci ter imajo določene naravnanosti glede načina učenja – sprotno učenje in učenje z razmišljanjem. Med učenci obstajajo razlike v oceni pogostosti doživljanja znakov stresa: učenci, ki doživljajo močnejše občutke stresa, poročajo o večji pogostosti doživljanja znakov stresa v primerjavi z učenci, ki doživljajo minimalen stres. Učenci, ki doživljajo močnejše občutke stresa, se razlikujejo od učencev z minimalnim doživljanjem stresa tudi glede na lasten nadzor nad učnimi dosežki. Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti. V večji meri kot učenci, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč. Učenci s šibkim doživljanjem stresa pa so prepričani v nasprotno, namreč, da so njihovi dosežki odvisni od delovnih navad ter od količine ter od kakovosti učenja.
Učenci, ki doživljajo močan stres, se od učencev, ki doživljajo šibek stres, razlikujejo tudi po tem, da imajo glede izobrazbe nižje cilje, obenem pa zaznavajo nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev.
Dejavnika, ki glede šole in pouka predstavljata najmočnejši vir stresa pri osnovnošolcih sta ocenjevanje in veliko število predmetov na dan. Razlike so se ugotovile pri starosti, mlajši učenci so dosegali nižje rezultate obremenjenosti kot starejši vrstniki. Izkazalo pa se je tudi, da pričakovanja staršev in odnosi v šoli ne predstavljajo pomembnega vira stresa.
Zanimanje Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za povratno informacijo učencev glede na zastavljeno trenutno izobraževalno politiko je hvale vredno. Pa je to dovolj?
Avtorja raziskave sta izpostavila, da rezultati nakazujejo, da je slovensko šolstvo trenutno dobro zastavljeno in da otroci s šolo niso preveč obremenjeni. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo pravi, da večje spremembe terjajo več časa in so dolgoročne. S svojim ministrstvom namerava o rezultatih raziskave učitelje seznaniti in z nekaterimi spremembami zagotoviti »optimalni stres«, polaga pa učiteljem na srce, da imajo že sedaj možnost, da brez zakonskih ali drugih sprememb spremenijo svoje delo.
Kompleksnost vprašanja obremenjenosti otrok zagotovo obstaja. Ravno zaradi tega si še vedno žogico podajajo starši, učitelji in aktualna izobraževalna politika. Učitelji so konec koncev samo zaposleni, ki morajo izpolnjevati učni načrt in delovati po navodilih, ki prihajajo »od zgoraj«, starši pa naj bi imeli vlogo vzgajanja svojih otrok in ne vloge osebnih asistentov pri vsaki domači nalogi in pripravljanju na oceno.
Andreja Grobiša
