Otroci bi morali sanjati, ne delati
12. junij je svetovni dan proti otroškemu delu. Letos praznujemo 100 let odkar je Mednarodna organizacija dela začela z idejo socialne pravičnosti in omogočanja primernih delovnih razmer. Vsako leto je slogan svetovnega dneva vezan na del široke problematike, letošnji pa se glasi: »Otroci ne bi smeli delati na poljih, ampak na svojih sanjah.«
Današnje slovenske mlajše generacije na delo v svojem otroštvu pomislijo zgolj na pomoč pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih ali delo preko dijaške napotnice. Na spomine resnejšega dela v otroštvu so pri nas vezani predvsem naši starši in stari starši. Ti spomini so bili oblikovani zaradi težnje k izhodu iz revščine, ki je bila pri nas v preteklosti, še posebej na podeželju, precej prisotna. Da so otroci pomagali doma na kmetiji, hodili služit v zamejstvo ali celo dlje v tujino in širom po svetu, je bilo nekaj samoumevnega. Šolanje je bila realna možnost redkih.
V Sloveniji se nam tako zdi danes problematika otroškega dela precej tuja. Jemljemo jo kot nekaj, kar je bilo v naši preteklosti aktualno ali je danes vezano predvsem na območja, ki so v zaostanku z razvojem. Mi smo si »izborili« boljši napredek tako v gospodarstvu, šolstvu in socialnem svetu, tega pri nas pa res ni več. Imajo vsi tako srečo?
Žal so take razmere ponekod po svetu danes še vedno nekaj vsakdanjega. Otroci opravljajo težaško delo v rudnikih, na poljih, tovarnah, so vključeni v preprodajo in prostitucijo. Med njimi so primeri, ko so otroci ločeni od svojih staršev, zasužnjeni, izpostavljeni težkemu okolju in posledično poškodbam in boleznim.
Otroško delo je definirano kot delo, ki otrokom onemogoča uživanje v brezskrbnem otroštvu, njihov potencial, dostojanstvo, jih prizadene na psihičnem in fizičnem nivoju in jim onemogoča normalno šolanje. Ali se otroško delo uvršča pod nesprejemljivo, je odvisno od starosti otrok, tipa dela, količine opravljenih ur in pogojev dela ter države same, v kateri se postavlja normative.
Po zadnjih podatkih Mednarodne organizacije dela naj bi bilo trenutno na svetu 218 milijonov zaposlenih otrok, starosti med 5 in 17 let. Med temi je 152 milijonov, ki so žrtve otroškega dela.
Skoraj polovica vseh žrtev (72,1 milijona) prihaja iz Afrike; 62,1 milijona iz Azije in s Pacifika; 10,2 milijona iz Amerike in Arabskih držav in 5,5 milijona iz Evrope in Centralne Azije. V največ primerih (71%) je otroško delo vezano na kmetijstvo (ribištvo, gozdarstvo, živinoreja), 17% otrok dela v različnih storitvah in 12% v industrijskem sektorju.
Boljšo prihodnost si lahko otroci zagotovijo s šolanjem. Medtem ko je danes v Sloveniji normalno, da vsak izmed mladih zaključi osnovno šolo in skoraj vsi tudi najmanj srednjo šolo, obstaja po svetu realnost, da veliko otrok tega ni deležnih. Delo, v katerega so prisiljeni, povzroči, da šolo vidijo samo od daleč, šolske klopi zapuščajo prezgodaj ali morajo usklajevati šolo s težaškim delom.
Težko si je predstavljati, da bi bili danes naši otroci izpostavljeni takim pogojem. Pomembno je ozaveščati o pomenu svetovnega dneva in se zavedati, da je marsikatero igračo, s katero se igra naš otrok, izdelal otrok nekje na drugem koncu sveta. Veliko posameznih prostovoljcev in društev se že ukvarja s poizvedovanjem iz katerih območij in držav prihajajo najbolj problematična podjetja in tovarne, ki pri svojem poslovanju izkoriščajo otroško delo. Bojkotiranje le-teh pri naših nakupih je mogoče prvi korak, ki ga lahko naredimo tudi mi.
Ni vse delo, ki ga opravijo otroci, klasificirano kot nekaj negativnega. Nič napačnega ni, če otroci in mladostniki sodelujejo pri delu, ki ne prizadene njihovega zdravja, osebnega razvoja ali ne moti njihovega šolanja. Še več, to utegnejo biti celo pozitivne izkušnje, ki konec koncev gradijo mlade v odrasle, ki cenijo trud svojih staršev, so delovni in jih zato v prihodnosti ne bo strah ali sram poprijeti za delo. Napačno in vredno velikega obsojanja pa je otroke prisiliti v delo, jih za nižja plačila izkoriščati ter si na njihov račun nižati stroške in povečevati zaslužek.
Andreja Grobiša