Vsi jo nujno potrebujemo:14. junij – svetovni dan krvodajalstva

»Bojim se igel. Okužil se bom s kako boleznijo. Imam premalo železa v krvi. Bojim se, da bom zavrnjen. Moja krvna skupina ni v pomanjkanju. Po darovanju se bom počutil slabo. Ne maram občutka, da kri zapušča moje telo. Drugi dovolj darujejo. Nimam časa.« Vse to so izgovori, ki nam grejo po glavi, ko nas hoče spet nekdo prepričati, da se udeležimo krvodajalske akcije, ki se bo odvijala neposredno v naši bližini.

Kar nekaj je posameznikov, ki ob televizijskem oglasu Rdečega Križa in velikem jumbo plakatu, ki opozarja na pomanjkanje zalog krvi, zavije z očmi v stilu: »Zakaj bi ravno jaz daroval? Moja kri je moja, samo zame«. V trenutku, ko bi kri potreboval kri naš otrok, partner, družinski član, prijazni dolgoletni sosed, ki nam v času poletnega dopusta zaliva rože na balkonu, verjetno ne bi odlašali, in bi nemudoma »zapravili« tistih nekaj minut s stiskanjem žogice.

A zakaj bi darovali samo najbližjim? Kot piše Zavod RS za transfuzijsko medicino, se v Sloveniji potrebuje v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da se bolnikom zagotovi potrebno količino krvi. Vsakih 5 minut naj bi en izmed Slovencev potreboval transfuzijo krvi.

S številom krvodajalcev naj bi se sicer Slovenci uvrščali v evropsko povprečje in bili z lastno krvjo celo samozadostni. Zakaj torej hočejo od nas vedno več krvi, če pa imamo svoje krvi dovolj?

Taka je trenutna situacija. Kot opozarjajo pristojne inštitucije, ima kri določen rok trajanja, zaradi nepredvidljivih situacij in ogroženosti življenj pa se potrebe po krvi lahko zelo hitro spremenijo. Ohranjanje nacionalnega zdravja in reševanje sodržavljanov je tako mogoče samo ob stalni oskrbi svežih zalog krvi.

S ciljem ozaveščanja o pomenu krvodajalstva poteka danes, 14. junija, svetovni dan krvodajalstva. To leto poteka pod sloganom »Varna kri za vse«. Namen kampanje je poudariti zagotavljanje dostopa do krvi neplačanih, prostovoljnih in rednih krvodajalcev na globalni ravni.

Krvodajalstvo je ena izmed najbolj nesebičnih pomoči sočloveku. Ko darujemo, včasih niti ne vemo komu darujemo, in se vseeno odločimo, da bomo pomagali. Kam bolj nesebično? Da bi bili ustrezni kandidat za darovanje krvi, pa je potrebno samo da ste oseba med 18. in 65. letom starosti, tehtate več kot 50kg, ste zdravi in dobrega počutja, vaše vrednosti hemoglobina presegajo 135 g/l (za moške) in 125 g/l (za ženske).

Občutek, da boš z darovanjem nekomu pomagal, poznajo najverjetneje samo tisti, ki so že vsaj enkrat to naredili. To je 5% vseh Slovencev. Ti se dobro zavedajo prednosti, ki jih prinaša darovanje krvi. S tem, ko pomagamo sočloveku si lahko zmanjšamo občutek stresa, znebimo negativnih čustev in izboljšamo naše čustveno stanje, dobimo občutek pripadnosti ter zmanjšamo občutek izoliranosti. Poleg tega, da se počutimo dobro, ker pomagamo, obstajajo tudi prednosti oziroma koristi, ki jih občutimo tudi fizično.

Raziskave kažejo, da redno darovanja krvi zmanjšuje možnosti tveganja bolezni srca in pojava srčnega infarkta. Z obiskom transfuzijskih oddelkov in služb si tudi enostavno pregledamo ravni hemoglobina, bitje srca in krvni pritisk. V kolikor smo redni krvodajalci je naša kri testirana na bolezni, med katerimi so najbolj znane hepatitis B, hepatitis C in HIV.

Zakaj ne bi vztrajali pri naši slovenski tradiciji krvodajalstva in se potrudili do mere, da ne bo potrebno toliko reklam, da nas prepriča? Mogoče nam v današnjem hitrem tempu življenja manjka čuta za sočloveka. Mogoče potrebujemo streznitev, ko bomo to dragoceno tekočino sami potrebovali. V kolikor na sebi ne opažate sprememb v počutju in vam darovanje odgovarja, lahko moški darujete kri vsake 3 mesece, ženske pa vsake 4.

Kaj še torej čakamo?

Andreja Grobiša