Na kaj najprej pomislimo, ko zaslišimo besedo »svoboda«? Ker smo ljudje različni, so pri različnih ljudeh, verjetno tudi odgovori različni. Verjetno je tudi res, da marsikdo ob tem pomisli, da svoboda, pomeni, da lahko delam, kar hočem. To je do neke mere resnično, vendar se ob tem postavlja tudi vprašanje ali tisto, kar delam iz lastne svobode, v resnici zares delam svobodno?
Vprašanje svobode lahko hitro preverimo glede na naš odnos do pametnih telefonov, ki jih posedujemo. Prvi pametni telefoni so se pojavili že leta 1992, vendar s tem še ne moremo govoriti o množični uporabi. O množični uporabi lahko govorimo približno deset let nazaj. S pojavom pametnih telefonov se je življenje človeka bistveno spremenilo. Če je bilo potrebno včasih za določen podatek prepotovati kar nekaj kilometrov, da smo prišli npr. do knjižnice, lahko s pomočjo pametnega telefona v trenutku pridemo do podatka, za katerega smo še nekaj let nazaj potrebovali kar nekaj časa.
V zadnjih letih se je način komunikacije drastično spremenil
Poleg različnih podatkov, ki so dostopni preko elektronskih naprav, lahko zdaj vsak trenutek komuniciramo s komer koli. Vendar se je glede na prakso izpred nekaj let način komunikacije spremenil. Včasih smo redno komunicirali osebno, se pravi v živo, danes pa oseben odnos vse bolj izpodriva tipkanje preko družabnih omrežij. Na ta način se osebni pogovor, vse bolj umika izmenjavi sporočil, ki pa praviloma nimajo veliko vsebinskega sporočila.
Poleg neosebnega komuniciranja, ki ga prakticiramo ob pametnih telefonih, se hkrati omejuje naš pogled v realnost. Sicer imamo občutek, da smo s to malo napravo povezani z vsem svetom, a je v praksi naš pogled zožen na približno 15×7 cm.
Na vsakem koraku lahko vidimo ljudi vseh starosti, ki buljijo v telefonski ekran, medtem ko lepota vsakdanjika uhaja mimo. Če imamo v sebi občutek, da smo povezani z vsem svetom, je to prej breme kot prednost. Če pogledamo zadevo z druge strani, v bistvu svet, preko majhne naprave obvladuje naše življenje.
Človekova svoboda se konča takrat, ko neka stvar omejuje naše življenje
Kakšen je tu položaj človekove svobode? Pri tem ne gre za prekletstvo stvari, v našem primeru pametnih telefonov, ampak za naš odnos do njih. Človekova svoboda se konča takrat, ko neka stvar omejuje naše življenje in s tem našo svobodo. Poznamo zunanjo in notranjo omejenost. O zunanji omejenosti govorimo, ko nas nekdo omejuje proti naši volji. To je v primeru, če nas kdo zapre v kakšen prostor, npr v zapor. O notranji omejenosti govorimo, ko smo se v določen položaj omejili sami. V tem primeru lahko govorimo o odvisnostih.
Ena najbolj razširjenih odvisnosti je alkoholna odvisnost, o kateri ni potrebno veliko govoriti, saj je v človeštvu, posebej v slovenskem narodu, že dolgo zakoreninjena.
Odvisnost od elektronskih naprav je novodobna odvisnost
Novodobna odvisnost je odvisnost od elektronskih naprav. Te odvisnosti se še pravzaprav niti ne zavedamo, a vendar se je v zadnjih letih z veliko intenzivnostjo zakoreninila med nas. Ko je bilo prej govora o povezavi z vsem svetom, je potrebno povedati, da vedno, kadar nosimo s seboj prižgan telefon, še posebej, če smo priključeni na svetovni splet, pomeni, da pravzaprav nosimo s seboj težo vsega sveta. S tem smo se praktično dali na razpolago vsemu svetu, saj nas v vsakem trenutku lahko kdor koli kontaktira. Če se izrazimo bolj grobo, lahko rečemo, da se vsak trenutek prostituiramo, ker dopuščamo, da lahko kdor koli vstopi v naše življenje.
Še posebej je nerazumljivo, da uporabljamo te naprave, ko smo na dopustu. Če imamo naprave pri sebi, potem je pravzaprav vseeno, kam smo šli na dopust, saj nismo spremenili načina življenja. Tudi, če smo na plaži in fizično počivamo, z brskanjem po svetovnem spletu, ne spremenimo načina našega mišljenja, kar je pri počitku bistvenega pomena.
Gre za vprašanje kdo je gospodar: elektronska naprava ali človek?
V bistvu bi lahko danes dopustovali kar doma. Če bi izključili elektronske naprave bi sicer ostali na istem mestu, kot smo v običajnem delu leta, a bi se za nas življenje bistveno spremenilo. Pri tem bi privarčevali denar in še zares bi si odpočili. Če gremo na dopust tudi na čisto drug konec sveta in nismo sposobni izključiti elektronskih naprav, potem je škoda vsega denarja, ki ga za dopust porabimo. V središču našega življenja je bil namreč še vedno pametni telefon, zato fizična lokacija s tem v nas ni povzročila nobene spremembe.
Ko govorimo o sodobnih elektronskih napravah, ne želimo govoriti v prvi vrsti v njihovih temnih plateh. O tem je nekoliko več poudarka predvsem zato, ker se marsikdo niti ne zaveda, da je sploh možno biti odvisnik od elektronike. Pri tej problematiki gre samo za vprašanje, kdo je gospodar: ali sem jaz gospodar stvari ali je stvar moj gospodar. Ko govorimo o svobodi, gre predvsem za vprašanje kdo me obvladuje: »ali sem sposoben obvladovati samega sebe ali pa me obvladuje nekdo drug.« Kdor je omejen z zunanjo svobodo, npr. če je v zaporu, ima v srcu večjo svobodo, kot tisti, ki ima sicer vso svobodo gibanja, ga pa omejuje neka stvar.
Evangeljska svoboda izvira iz človekove notranjosti
Ko govorimo o evangeljski svobodi, ki jo oznanja Jezus Kristus, govorimo izključno o notranji svobodi. Jezus je imel vso svobodo in tudi moč, da bi se lahko izognil križu in s tem tudi trpljenju. Vendar, če bi zlorabil svojo moč za beg pred križem, pravzaprav ne bi bil svoboden, ampak ujet v strah za lastno preživetje. Tako se je svobodno prepustil svojim mučiteljem, ki so ga pribili na križ. Ko je bil pribit na križu in, ko ni zmogel nobenega giba več, je bil v bistvu najbolj svoboden. Na podlagi njegove notranje svobode, ki ima svoj izvir v brezpogojni ljubezni, je osvobodil človeštvo greha, ki dela človeka nesvobodnega.
O življenju s Kristusom lahko govorimo samo v okviru našega krstnega življenja. Kdor je bil krščen, je bil Krščen v Kristusa, kar pomeni, da je prejel njegovo življenje in s tem tudi njegovo svobodo. S tem smo postali bratje in sestre Jezusa Kristusa ali bolj točno v Jezusu Kristusu. Skupaj z njim smo namreč občestvo. Ker smo kot ljudje z grehom omejeni, lahko tudi kdaj zaidemo s poti, ki nam jo kaže Gospod. Ujetosti v past elektronskih naprav je eden izmed primerov, ko človek zaide s poti, ki mu jo je Gospod pokazal na podlagi krstnega poslanstva.
Apostol Pavel, ki je napisal večino pisem nove zaveze, veliko govori o svobodi. Kljub temu, da je bil od svojega spreobrnjenja velikokrat preganjan in tudi zaprt, govori o notranji svobodi. Tudi, ko je bil zaprt, ni živel v pričakovanju zunanje svobode, ampak mu je bilo v prvi vrsti pomembno, da bi bil notranje svoboden. Zanj ni bilo pomembno kje je: ali v zaporu ali na apostolskem potovanju, vedno je neumorno oznanjal svobodo, ki jo prinaša evangelij. V pismu Galačanom govori: »Za svobodo nas je osvobodil Kristus« (Gal 5,1). Torej, kdor je brat in sestra v Kristusu, ta je zakoreninjen v Kristusovo svobodo.
Pri vprašanji odnosa do stvari, gre za vprašanje, kako jih uporabljam
Ko govorimo o konkretni svobodi od stvari, ne govorimo, da jih ne smemo uporabljati. Vsaka stvar, ki je na svetu, je namreč dobra, vprašanje je samo, kako jo uporabljamo. V primeru elektronskih naprav ne gre za to, da bi se jim morali odpovedati, ampak gre predvsem za stvar discipline. Če sem v sebi toliko močan in se obvežem, da jih bom uporabljal npr. enkrat na dan eno uro in to tudi uresničujem, pomeni, da sem notranje svoboden. Predvsem pa je dobro predhodno vedeti, zakaj pravzaprav bom uporabljal napravo? Samo gola radovednost, je velika nevarnost, da se radovednost ne bo nasitila. Če me vodi določen koristen namen, potem je večja verjetnost, da bo pri tem tudi ostalo.
Kristjani smo, torej, tudi na področju elektronskih naprav poklicani, da smo luč sveta. Nenazadnje, lahko tudi preko pametnih telefonov širimo veselo novico evangelija. Božje oznanilo namreč ni omejeno zgolj za cerkvene zidove ali v okvir veroučnih učilnic. Če namesto praznega tipkanja, komu napišemo evangeljsko spodbudo, verjemimo, da lahko ta prodre tudi v marsikatero srce, ki je lačno ljubezni. Na ta način tudi sodobne elektronske naprave ne bodo samo predmet negativnih debat, ampak lahko postanejo orodje Božje ljubezni.
Amadej Jazbec
