Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo.

Na današnji dan mineva natanko 50 let od zgodovinskega dogodka človeštva, dneva ko je prvi človek, Neil Armstrong, stopil na Luno in izrekel besede: »That’s one small step for man, one giant leap for mankind. (op.a.:To je majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo).«. Z Edwinom Aldrinom – Buzzom sta na Luni preživela 2 ure in 36 minut, nabrala vsaj 20 kilogramov lunarnih kamnov, naredila okoli 100 fotografij, nekaj preprostih znanstvenih poskusov in zasadila ameriško zastavo v površje Lune. 24. julija 1969 je posadka Apolla 11 (Neil Armstrong, Edwin Aldrin – Buzz in Michael Collins) pristala v Tihem oceanu in nadaljnjih 21 preživela v karanteni, zaradi varnostnih ukrepov. To je bil prvi od 6 pristankov s človeško posadko. Zadnji človek je na Luni stal leta 1972.

Konec 1. svetovne vojne

100 let nazaj je bil tudi za človeštvo pomembno obdobje. 100 let in dober mesec nazaj (natanko 28. junija 1919) se je formalno končala I. svetovna vojna s podpisom Versajske mirovne pogodbe, ki je odnesla Nemško, Avstro – Ogrsko, Rusko in Osamsko cesarstvo, ter oblikovala nove države – Poljska, Madžarska, Češkoslovaška, Avstrija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Litva, Latvija, Estonija, Finska, Turčija, Gruzija, Armenija, Irak, Libanon in Sirija. Nastanek novih držav je ustvaril nove probleme tako z nacionalnimi mejami, državljanskimi vojnami, revolucijami, kot tudi z notranji spori in spori med zavezniki. Tudi takrat so bile izrečene pomembne besede Ferdinanda Focha: »To ni mir. To je dvajsetletno premirje.«.

Takrat se je v Slovencu pisalo…

Slovenija je takrat izpod oblasti Avstro – Ogrskega cesarstva prišla pod oblast Kraljevine SHS. Po celotni Evropi so se vrstile stavke socialistov, ki so poveličevali socialno demokracijo, tudi v Sloveniji. Vse države so se počasi »postavljale na noge« in po vojni gradile nov dom.

Časopis Slovenec je leta 1919 izhajal že dobrih 36 let in bil eden vodilnih slovenskih časopisov. V številki 166, leta XLVII, (torek 22. Julija 1919) so med drugim zapisali:

• Ministra dr. Korošec in Gostinčar sta podala ostavku (demisijo) po socialističnem štrajku, ki je bil namenjen temu, da se Slovenija pokori Beogradu. Demisija je bila dokaz, da se »zastopniki v vladi zavedajo svojih dolžnosti do države in ljudstva, ter jim ni vseeno, kakšen način vladanja naj še nadaljnjo osrečuje našo malo državo.«.
• Po celotni Evropi je potekala generalna stavka socialistov. V Franciji poklicnih zahtev niso več imeli, saj so že dosegli 8 urni delavnik in zvišanje plač, zahtevali pa so, da Francija pomaga Leninu in Kunu. V Sloveniji je bil vpeljan 8 urni delavnik, zato je socialistični štrajk doživel popoln neuspeh. Železnice so normalno vozile, novice so izhajale in podjetja, kjer so v večini bili zaposleni slovenski delavci se je delalo. Delavci in stavkajoči so sklenili dogovor: »Naš krščanski delavec bo pustil socialističnega tovariša v miru stavkati, socialističen pa krščanskega delati. S tem bo delavski sloj pokazal na obeh straneh svojo zrelost …«. Dogovor so upoštevali le krščanski delavci, socialistični tovariši pa so nastopili s silo in poveličevali socialno demokraciji.
• Beseda je tekla tudi o Agrarni reformi, po kateri naj bi vsak kmet dobil 150 ha zemlje. Vendar so strokovnjaki opozarjali na drugačnost v slovenskem prostoru, kjer so kmetje gosto poseljeni in če ne bodo spustili cenuzus bo morali okoli 100.000 ljudi zapustiti Slovenijo in srečo iskati drugje. Takratna Slovenska vlada je sicer vložila interpelacijo na reformo, zaradi specifike slovenskega prostora, kjer so večjo težavo predstavljali nemški baroni, ki so imeli v lasti veliko slovenskega rodovitnega ozemlja.
• Goriška je bila pred finančnim polomom. Namreč po okupaciji je italijanska vlada prepovedala avstro – ogrsko valuto (krono). Veliko ljudi je med vojno svoje premoženje preneslo na avstro – ogrsko ozemlje in prav tako so zbežali iz vojnih območij. Po vrnitvi domov prvih beguncev (april 1919) so italijanske oblasti dale 8 dnevni rok za zamenjavo kron v lire po 40 % kurzusu. Ker so ljudje lahko kupovali le na italijanskem ozemlju, niso pa lire prihajale nazaj, le odtekale, je fizično zmanjkovalo lir.
• Ameriški dolar je bil takrat vreden več kot frank ( 1 dolar = 8 frankov), lira (1 dolar = 8,40 lir), krona (1 dolar = 35 kron)… Vendar je bilo opozorjeno, da naj se opozori vse priseljence (40.000 – 50.000), ki so želeli iz Amerike vrniti domov, da naj ne menjajo v Trstu, saj tam dolar menjajo 30 % nižje (1 dolar = 22 kron).
• Vlak iz Trsta v Ljubljano je prišel prazen, saj so v Logatcu italijanski vojaki vlak ustavili in zahtevali, da potniki izstopijo, ker naj ne bi imeli podpisanih potnih listov.
• Ivan Štrukelj, učitelj je poročal o tem, da ga socialistični in liberalni mediji napadajo, ker v šoli ne želi peti političnih himen.
• Po navedbah Narodne Politike, vsaj tako smo poročali, je pred odstavitvijo Gregorjevič izdal odlok o izgonu Ambrozija Novaka, ker naj bi v Dolnem Vidovcu organiziral ljudsko stranko.
• Višji šolski svet v Ljubljani je sklenil, da se v šole uvede telovadni pouk, da se v novem šolskem letu ustanovi 1 deška in 1 dekliška meščanska šola v Ljubljani, Spodnji Šiški, Ribnici in Ptuju. Da se preuredi meščansko šolo v Mariboru. Ter se zaposli 38 ravnateljev, strokovnih učiteljev in učiteljic in učiteljica ročnih del. Število šol v Sloveniji je bilo premajhno.
• Trpeli smo pomanjkanje soli, plina, bencina, premoga.
• Iz Trbovelj so poročali o težavah s pošto, ki kljub 20.000 prebivalcev na tem območju pošta ni bila redna, so pa dobili novo centralo (Trbovlje 2).
• V odvetniški pisarni v Celju je potekala stavka. Zahtevali so višje plače in dela prosto soboto in popoldneve.
• Objavljeno je bilo tudi obvestilo, oziroma povabilo po sprejetju 1. letne sirote.
• Dimnikarji so sporočili, da bodo zvišali svoje storitve.

V 100 letih se je na svetu marsikaj spremenilo, v Sloveniji pa očitno še vedno preigravamo isto zgodbo, le igralci so drugi. Še vedno poteka bitka med gospodarstvom in socialnimi idejami, ki poveličujejo socializem, še vedno imamo težave v šolstvu. Še vedno mediji napadajo posameznike, ki se upirajo sistemu. Kmetje so še vedno postavljeni na stran in so prepuščeni neživljenjskim predpisom, ki zdržijo samo v teoriji. Mogoče se v naslednjih 100 letih naveličamo igrati vedno isto igro.

Andrej Turk