Decentralizacija – moč besede, ki jo morate poznati

Avtor: Marko Vidrih

Decentralizacija se sliši zastrašujoče vendar je v današnjih časih prav to beseda, na katero bi se morali najbolj naslanjati. Ko govorimo o kriptovalutah, je to izraz, ki se uporablja inflacijsko. Čeprav ponuja neverjetne prednosti, je sam izraz redko razumljiv. Kaj pa dejansko pomeni, ko tehnologija temelji na decentralizaciji, pa je za mnoge »španska vas«.

Vsak blockchain projekt piše decentralizacijo v tržne diapozitive in se običajno izogne razlagi, kaj se v tem primeru razume kot centralizacija in decentralizacija. Ko gredo stvari dobro (kriptovalute pridobivajo na vrednosti), se nihče ne sprašuje kaj je v ozadju, sploh pa ne, kaj je decentralizacija. Ko gredo stvari po zlu (bitcoinu pade tržna vrednost), pa vsi iščejo tistega enega krivca, ki naj bi bil vzrok.

[button color=”green” size=”” type=”” target=”” link=””]Kriptovaluta je digitalna valuta, v kateri se uporabljajo šifrirne tehnike za urejanje generiranja enot valute in preverjanje prenosa sredstev, ki delujejo neodvisno od centralnih bank.
Decentralizacija je razpršitev oddelkov velike organizacije proč od enega samega upravnega centra.
Blockchain je digitalna knjiga, v kateri so transakcije, izvedene v bitcoinu ali drugem kriptokovancu, zapisane kronološko in javno.[/button]

Decentralizacija na primeru Bitcoin

Kaj je decentralizacija? Če zastavite vprašanje, ki se nanaša na kriptovalute, je vredno najprej pogledati Bitcoin. Bitcoin je prva kriptovaluta, in decentralizacija pomeni, da noben subjekt ne more pridobiti nadzora nad omrežjem. Mreža temelji na dveh stebrih. Posamezna Bitcoin vozlišča (tako imenovana »polna vozlišča«) in računalniški moči rudarja.

Vozlišče lahko načeloma upravlja vsakdo. To naredite tako, da namestite Bitcoin Core Wallet in prenesete Blockchain v celoti (vse podatke o transakcijah, odkar bitcoin obstaja). Potem pustite, da kalkulator z denarnico teče na vašem računalniku in že ste prispevali k decentralizaciji bitcoina. Veliko posameznih omrežnih vozlišč zagotavlja, da je tehnologija Blockchain sama shranjena na veliko različnih lokacijah in da se lahko razdelijo nove transakcije.

Rudarji zagotavljajo potrditev transakcij. V ta namen izvajajo izračune. Tako, da en rudar sam ne potrjuje vseh transakcij, vendar pa po svetu sodelujejo številni računalniki. Tudi to je del decentralizacije.

Zato je osnovno načelo, da nihče ne dobi popolnega nadzora nad delovanjem Bitcoin infrastrukture. Zato je decentralizacija zelo pomembna. Zagotavlja zaupanje v Bitcoin, saj zagotavlja, da manipulacija posameznih akterjev v Blockchainu ne bo uspela.

Obstaja tudi koncept decentralizacije v drugem kontekstu. Namreč, kjer projekti želijo dati vtis, da uporabljajo tudi zgoraj opisane prednosti. Ampak to je daleč od Bitcoin primera. Ni vse, kar oblikuje omrežje ali ga postavi v »oblak«, svojo decentralizacijo zavarovalo z lastnim Blockchainom.

Kot kažejo primeri po svetu, je gradnja sodobne IT infrastrukture že decentralizirana. Bistveno je, kdo ima nadzor nad omenjeno infrastrukturo. Torej, če gre za tehnologijo, ki temelji na Blockchainu, potem se pojem decentralizacije v vseh svojih pravilih nanaša na določen varnostni vidik. Zato v infrastrukturi ne prevladuje ena sama enota in zato je ni mogoče manipulirati z enim subjektom.

DEX ali CEX?

Decentralizacija ima vse bolj pomembno vlogo tudi na kripto borzah. Ena od najstarejših DEX (Decentralized Exchange) je Bisq (Bitsquare). Načeloma ta DEX zagotavlja, da vsak uporabnik ohrani svojo kriptovaluto na svojih zasebnih ključih (v svoji kripto denarnici) med trgovanjem. Nihče ne dobi nadzora nad depoziti razen uporabnikov samih.

Na Bisq se, kot na večini drugih DEX, trguje (s kriptovalutami) na Blockchainu. Kupci in prodajalci se strinjajo o trgovanju po določeni ceni in se dogovorijo o prodaji na Blockchainu. Bisq to izvede preko pametnih pogodb (Smart contracts) na Ethereum Blockchainu. Ker je infrastruktura družbe Ethereum decentralizirana in Bisq ne centralizira svojih depozitov, je izraz DEX popolnoma primeren.

Vendar pa obstajajo tudi zelo sporni modeli DEX. Glavni primer je DEX podjetja Binance. Čeprav trgovanje poteka na tehnologiji Binance Blockchain in uporabniki obdržijo svoje zasebne ključe, to ni povsem decentralizirana rešitev, ker podjetje upravlja z določenimi omrežnimi vozlišči, ki imajo glasovalne pravice. Vsi drugi operaterji vozlišča nimajo teh glasovalnih pravic. Čeprav to zagotavlja, da Blockchain »knjiga« ni centralno shranjena in da vsi prispevajo k temu, je moč odločanja centralizirana.

V praksi to pomeni, da je trgovanje mogoče ustaviti ali zamrzniti depozite strank – imate svoj zasebni ključ, vendar če podjetje odloči, da nekatere transakcije omrežja ne sprejemajo več, ne morete sprožiti vaših vlog. Z glasovanjem, Binance pridobi absolutni nadzor nad omrežjem, zato ni pravega soglasja.

Zaradi tega je Binance DEX – hibrid. V določenem obsegu je decentralizirana, tako da zagotavlja koristi. Toda decentralizirana kripto borza je sama po sebi še vedno last podjetja Binance.

To je tudi razumljivo, saj se mora podjetje Binance včasih soočiti s povsem drugačno odgovornostjo. Kaj pa, če bi bil trgovalni račun namenjen pranju nezakonitega denarja? Ali bi bilo podjetje odgovorno? Vladne agencije bi lahko zahtevale, da podjetje proti temu ukrepa. Centralizacija pa zagotavlja tudi, da je trgovanje lahko veliko hitrejše kot na večini drugih DEX-ov. Centralizacija na pravih mestih zagotavlja nižje latence in močnejši motor.

[button color=”green” size=”” type=”” target=”” link=””]Kaj je bitcoin?
»Bitcoin« se zdi precej kompleksen pojem, ko prvič slišite zanj. To je zato, ker bitcoin izziva stereotip o tem, kar ljudje mislimo in vemo o denarju.
Naučili so nas, da je “denar” nekaj, kar ustvarjajo in nadzorujejo vlade.
In zamisel o novem digitalnem denarju, ki ni pod nadzorom nobene vlade, je lahko nejasna in vznemirljiva.
Kriptovaluta je digitalna valuta, v kateri se uporabljajo šifrirne tehnike za urejanje generiranja enot valute in preverjanje prenosa sredstev, ki delujejo neodvisno od centralnih bank.
Bitcoin ni fizični kovanec, ki ga imate shranjenega v žepu, ampak digitalna računalniška koda, ki jo shranjujete v virtualni denarnici v kibernetskem prostoru in do nje dostopate preko računalnika ali aplikacije na pametnem telefonu.
Bitcoin je digitalna valuta. Kovanec, ki obstaja samo v zvezi z denarnicami, ki ga podpirajo. Denarnica je dolg niz številk in črk, imenovanih »zasebni ključ«. Poznamo tudi »javni ključ«, ki je naslov prejemnika. Če kdo najde vaš zasebni ključ, so vsi kovanci v vaši denarnici ogroženi zaradi kraje.[/button]

Ripple (oznaka XRP) – odličen primer

DEX je zelo specifična uporaba tehnologije Blockchain. Načeloma vam ni treba dolgo iskati, da naletite na centralizirano uporabo tehnologije Blockchain. Eno izmed najuspešnejših kripto podjetij je podjetje Ripple, ki ponuja svojo XRP kriptovaluto. XRP je odličen primer centralizirane kriptovalute. Kljub temu samo Ripple vztraja, da je to decentralizirana kriptovaluta. V objavi na svojem blogu gredo pri podjetju Ripple še korak dlje in trdijo, da bo XRP dolgoročno bolj decentraliziran kot Bitcoin ali Ethereum.

Obsežne raziskave kažejo ravno nasprotno od tega, kar zagovarja Ripple. Dejstvo, da je XRP centraliziran, ne pomeni nujno, da gre za slabo kriptovaluto. Transakcije so prekleto hitre in pristojbine zelo nizke, toda na koncu gre za strukture moči, ki vladajo v omrežju. In na tej točki je podjetje Ripple jasno – centralizirano.

Problemi mehanizmov soglasja (ang. consensus mechanisms)

Čeprav so številne kriptovalute popolnoma decentralizirane, se še vedno srečujejo s posebnimi težavami, ki jih pogosto določa izbira mehanizma soglasja. Kot kaže primer bitcoina, lahko načeloma vsakdo prispeva k infrastrukturi, vendar ne vedno v enakih deležih, saj začetni pogoji za vse udeležence ne morejo biti enaki.

Dokazilo o delu (PoW)

PoW uporablja klasično rudarstvo. Verjetno je največji problem za ta mehanizem tako imenovani »napad 51%«. Če bi en rudar dal 51% računalniške moči v omrežju, bi lahko manipuliral s transakcijami. Manipulacija lahko gre tako daleč, da lahko ustvari transakcije, čeprav nima prave količine kriptovalut. Poleg tega bi lahko preprečil transakcije drugih uporabnikov, ker jih ne bi potrdili. Ker se med rudarstvom ustvarjajo tudi novi kovanci, bi lahko preprečili njihovo izdajanje.

»Dokazilo o delu« je torej močno odvisno od dejstva, da dovolj rudarjev podpira določeno kriptovaluto in da tudi rudarski bazeni delujejo neodvisno. Če se skrivaj razporedijo čez noč in glasujejo, bo vsak kripto kovanec ali žeton, ki uporablja PoW, nenadoma centraliziran. Temeljna ideja kriptovalut pa je, da bodo cenejše in bolj donosne za vse udeležence, če bodo ohranile decentralizirano strukturo. Zato bi moral napadalec (heker) porabiti ogromne količine denarja, da bi resnično prevzel nadzor na eno decentralizirano kriptovaluto. Da sploh ne omenimo, da tega ne more storiti, ker je omrežje in njegovo vedenje enostavno spremljati v živo.

Dokaz o vložku (PoS)

Čeprav obstajajo različne oblike v Proof of Stake, ki sledijo različnim pristopom, imajo vse isti problem. V tem konsenznem mehanizmu, preprosto rečeno, transakcije potrjuje dejstvo, da lastniki »polnega vozlišča« jamčijo za njihovo veljavnost. To običajno naredijo tako, da del njihovega pologa položijo v naslednji blok. Posledica tega je, da so nekateri kovanci vezani, ker sodelujejo v tako imenovanem »staking«. Vsak upravljavec omrežnega vozlišča mora imeti pravico do glasovanja za ta postopek.

Večina kriptovalut, ki temeljijo na klasičnem PoS, nima minimalnega depozita, tako da lahko sodeluje kdorkoli. Ne glede na to pa so udeleženci s posebno visokim depozitom pogosteje zaprošeni za potrditev transakcije. V skladu s tem prejmejo tudi nagrado. Z drugimi besedami, tisti, ki so nesorazmerno vložili, dobijo višjo nagrado. Ta se izračuna v odstotkih, podobno kot letna obrestna mera.

Tisti, ki imajo največ strojne opreme, tj. višjo računalniško moč, bodo nagrajeni višje. Torej, če ima podjetje v lasti 51% zadevne kriptovalute, bi samodejno imelo suverenost. Zato je odvisno od tega, kako tekoča kriptovaluta PoS ocenjuje, ali je v določenem primeru možen 51% napad.

Ne glede na to, ali je napad 51% mogoč ali ne, je omrežje vedno odvisno od interesov največjih deležnikov. Za reševanje tega problema obstaja več različic, kot je DPoS. Tu je odločeno, katero vozlišče lahko izvaja določene naloge in pravice.

Zaključek

Decentralizacija je eden od najbolj problematičnih tehničnih vidikov kriptovalut – v pozitivnem smislu. Zaupanje v kriptovalute je odvisno od tega, kako je problem rešen. Neverjetno je, da je še vedno ogromno ljudi, ki so pripravljeni zaupati tehnologiji, ki temelji na Blockchainu, čeprav ni vedno decentralizirana v pravem pomenu besede.

Pri tem je treba poudariti razlikovanje med decentraliziranim oblikovanjem infrastrukture in decentraliziranim nadzorom nad njim. Gre za zadevo, ki je ne moremo dovolj poudariti.

Zelo verjetno je, da bo kmalu na kripto trg prišlo tudi podjetje GlobalCoin iz Facebooka, drugi »giganti« pa se prav tako ukvarjajo z razvijanjem lastnih kriptovalut in Blockchainom. Če jim uspe doseči velik preboj in uporabniki tehnologije izgubijo izvirne zasluge, lahko hitro postane nevarno.

V najboljšem primeru strukture moči in individualni interesi ne bi smeli igrati vloge pri uporabi te tehnologije. Če bi bila ta misel izgubljena, se na koncu ne bi nič spremenilo.

Konec koncev je poslanstvo bitcoina in posledično same tehnologije, da poda moč v roke uporabnikom in ne centraliziranim bankam, podjetjem ali državam.