Kdaj rudarjenje kriptovalut postane dejavnost in kako je z davki?

Avtor: Marko Vidrih

S tradicionalnimi papirnatimi valutami ali FIAT valutami vlada odloči, koliko naj jih natisne in poskrbi za vse ostalo. Vse, kar morate storiti (kar počnemo mi), je zaslužiti in porabiti. Z bitcoinom in ostalimi kriptovalutami, pa je to malo bolj zapleteno, saj ni centralnega upravljanja.

Vsakdo lahko sodeluje. Velika prednost kriptovalut je prav to. Nad bitcoinom denimo, ni centralnega nadzora in je zato z zasnovo decentraliziran. Z rudarjenjem ustvarjate/odkrivate bitcoine, sodeluje lahko kdorkoli, če ima na voljo ustrezna orodja in delujočo internetno povezavo.

Kaj je rudarjenje kriptovalut?

Torej, če za primer vzamemo bitcoin, ta je sestavljen iz koščkov (ang. BIT) ali kot to po nepisanem pravilu poimenujemo Sathoshi-jev, v celoto, kot je en kovanec (ang. COIN), malo za šalo malo za res. Prav, bitcoini morajo nekje nastajati, kajne? V bistvu izvirajo iz vrste računalniških izračunov, ki se imenujejo »rudarstvo«. Prav slednje tudi potrjuje transakcije in varuje omrežje.

Pa poglejmo stvari, ki jih kot rudar bitcoina (ang. Bitcoin Miner) dosegate:

• VARUJETE OMREŽJE

Saj že veste, da je bitcoin varen, kajne? Če ste se kdaj spraševali, kako lahko preverite, da je to mogoče, je rudarjenje bitcoina (ang. Bitcoin mining) pravi odgovor. Decentralizirana mreža se v veliki meri zanaša na rudarje, da skrbijo za vse varnostne kopije Blockchaina, ki preprečujejo, da bi jih hekerji spremenili.

• POTRJUJETE TRANSAKCIJE

Rudarjenje opravlja vse naloge, ki potrjujejo transakcije v omrežju. Vsakič, ko rudar prejme blok transakcij, bo trajno zavarovan v Blockchainu in ostane tam za vedno – kot zapis zgodovine transakcij.

• SLUŽITE NAGRADE

Kdo ne bi želel zaslužiti bitcoinov samo s programom, ki se izvaja na njegovem računalniku? Izkazalo se je, da bi veliko ljudi radi prav to in točno to se je zgodilo, ko je bitcoin rudarstvo postalo priljubljeno. V bistvu dobite nagrado za vsak nov bitcoin, ki ga odkrijete ali po domače – za vsak račun, ki ga rešite. Kovanci se razdeljujejo po vsakem uspešnem ustvarjanju novega kovanca in že več let je to eden od najpogostejših načinov kako navdušenci zaslužijo denar, medtem ko gradijo mrežo. Poleg tega zaslužite tudi od provizij transakcij za vsako, ki se ujame v »vaš blok« v Blockchainu. To je tisto, kar bo v prihodnosti privzeto za rudarje in njihove nagrade. Rudarski bazeni (ang. Mining Pools)

Ker se je težavnost rudarjenja povečala, se vedno več ljudi obrača na rudarske bazene. Za nekatere rudarje lahko traja nekaj let, preden ustvarijo blok in zaslužijo delež nagrade. Da bi rešili to težavo, so rudarji združili svoje vire, tako da lahko ustvarjajo, razrešujejo algoritmične enačbe oziroma ustvarjajo bloke bolj učinkovito in zato zaslužijo več nagrad. To tudi pomeni, da bodo nagrade za blok zaslužene večkrat in hitreje, kot bi to dosegali sami. V tovrstnih bazenih se torej splača rudariti, saj rudarite skupaj z vsemi ostalimi in tako zaslužite skupaj več nagrad in jih seveda tudi pošteno razdelite (to se zgodi avtomatsko).

Trenutna razporeditev rudarskih bazenov (29.07.2019) – VIR blockchain.com

Težavnost rudarjenja (ang. Difficulty of Mining)

Kaj to dejansko pomeni? No, omrežje se prilagaja, da bi imelo dosledno odkrivanje novih blokov. Več energije, kot se vlaga v rudarjenje, večja moč je zahtevana za ustvarjanje novih blokov. To pomeni, na primer, da če bi se nenadoma iz omrežja iztrošila velika količina energije, bi se tudi težavnost drastično zmanjšala. S tem porastom težavnosti pride do padca dobička. Bolj težko je, manj bitcoinov je treba narediti. Cilj pa je, da se rudarstvo izkaže za donosno zaradi transakcijskih stroškov (pristojbin rudarjem). To pomeni, da tudi če se povišanje težavnosti z rudarjenjem nadaljuje, lahko rudarji lepo zaslužijo samo zaradi potrditev transakcij, ki jih ljudje opravljajo v omrežju.

Plačila ali nagrade

Plačilni sistemi, ki jih vzpostavijo rudniški bazeni, so lahko precej zapleteni. Poglejmo si samo nekatere osnove.

Obstaja več načinov plačevanja ali nagrajevanja rudarjev, vključno z:

• PPS (ang. Pay Per Share)

Ta plačilna metoda vsebuje takojšnja in zajamčena izplačila za vsak del bloka, ki ga rudar reši. To se izplača iz bilance skupine in rudar se lahko nemudoma umakne. Čeprav je to tudi tveganje za osebo, ki upravlja bazen, saj bi bilo teoretično mogoče, da se vsi umaknejo, medtem se celoten bazen izgubi. Upravljanje takega rudarskega bazena lahko zahteva, da ima operater na zalogi kar 10.000 bitcoinov, da se lahko sam ščiti.

• PROP (ang. Proportional Approach)

To je sorazmeren pristop k plačilom, ki daje del Blockchain nagrade vsem članom, odvisno od števila »Share«-ov, ki so jih našli ali rešili za bazen.

• BPM

To se običajno imenuje »Slush’s Pool« – je sistem, v katerem se večji delež daje tistim, ki so sodelovali do konca bloka, namesto ostalim, ki so se morda preusmerili v drug bazen ali blok.

Obstaja seveda več načinov izplačevanja, vendar so tri zgoraj naštete nekako najpogosteje uporabljene. Za več informacij si lahko ogledate vire vsakega rudarskega bazena, kateremu se mislite pridružiti. Vedno poskrbite, da boste opravili pravo raziskavo in vedeli, kaj ste dobili!

Trgovanje, rudarjenje in plačilo davka

Kriptokovanci so instrumenti pri trgovanju katerih se uporablja Blockchain tehnologija in za razliko od tradicionalnih valut bolj spominjajo na delnice (vendar to nikakor niso!). Z njimi lahko trgujete preko spletnih kripto borz ali pa sodelujete pri prvih javnih ponudbah kriptokovancev oziroma ICO. Pri slednjem gre za množično financiranje z izdajo žetonov, ki vključuje dele običajnega množičnega financiranja in prve javne ponudbe delnic (IPO). Pri izdajah kriptokovancev ni pravega nadzora, zato bodite zelo previdni pri takih naložbah in investirajte le denar, ki ga lahko pogrešite.

Pri prvi javni ponudbi kriptokovanca dobiček ustvarite tako, da žetone nekega zagonskega podjetja oziroma projekta in podobno kupite in nato pričakujete, da bo pridobil na vrednosti, ko bo ekipa razvila končni produkt. Takrat bo povpraševanje po produktu in žetonih ali kovancih podjetja naraslo, vi pa jih boste lahko prodali z dobičkom.

Davčna obravnava kriptokovancev je še nedorečena oziroma neregulirana, tako v Sloveniji kot v tujini. Obdavčitev dobička je namreč odvisna od opredelitve, ali gre v konkretnih primerih za transakcije s plačilnimi sredstvi ali za transakcije s finančnimi instrumenti ali pa za druge vrste transakcij. Furs nima dovolj konkretnih primerov, zato še vedno nima oblikovanega dokončnega stališča v zvezi z obdavčitvijo takih dobičkov.

Če povzamem pri trenutni zakonodaji, posameznik plača davek pri rudarjenju, če mu to lahko država dokaže, da opravlja kot dejavnost. Če opravite storitev in vam jo stranka plača namesto v evrih z bitcoini se tovrstni dohodek obdavči kot dohodek prejet v naravi. To pomeni, da se višina dohodka v evrih določi z upoštevanjem menjalnega tečaja med evrom in bitcoinom v času, ko je bil dohodek prejet. Pri trgovanju s kriptovalutami ali kriptokovanci, fizična oseba ne plača davka. Pri izplačilu večje vsote denarja na svoj bančni račun (menjave iz kripto v fiat valuto) pa se zna država vmešati in od vas zahtevati izvor denarja, torej dokaz, da ste na primer pred leti kupili bitcoine in jih sedaj enostavno prodali. Bodite pozorni, potrebno je dokazilo, saj v nasprotnem primeru, država to smatra kot »črn denar«, ki pa je trenutno v Sloveniji obdavčen kar s 70% (premoženje neznanega izvora).

Če posameznik opravlja dejavnost, se mora vpisati v poslovni register in tudi plačati ustrezen davek, opozarjajo na Fursu. Kdo opravlja dejavnost in kdo ne,Furs presoja v vsakem posamičnem primeru, med odločilnimi dejavniki pa so denimo vrednost prometa in število transakcij v določenem obdobju, poroča RTVSLO.

Na vprašanje, ali so v zadnjih mesecih odkrili kakšne neprijavljene trgovce ali rudarje s kriptovalutami, so na Fursu odgovorili z uspešno zaključenim primerom. V nadzoru je bilo namreč ugotovljeno, da je fizična oseba rudarila z virtualnimi valutami in so prilivi predstavljali dohodek iz opravljanja dejavnosti, saj jih je ta oseba dosegla z rednim in trajnim trgovanjem, pri tem pa dejavnosti ni imela registrirane. »Ugotovitev dela na črno je imela za posledico, da je fizična oseba vložila samoprijavo, na podlagi katere je plačala skoraj 100.000 evrov davka od dohodkov iz dejavnosti,« so pojasnili na finančni upravi, še poroča RTVSLO.

Zaenkrat računovodstvo obravnava kriptovalute po pravilih Furs-a, kjer pravijo, da kriptovaluta, ni finančna naložba, se pravi, da iz tega lahko smatramo, da ni kapital. Če ni kapital, potem tudi ne more biti obdavčena.