Pomanjkanje sodnih izvedencev, sodnikov in povečanje pristojnosti sodišč na področju družinskega prava povečalo čas reševanja zadev

Avtor: Andrej Turk

Z aprilom je začel v polnosti delovati Družinski zakonik (DZ), ki je zamenjal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerah, ter določene pristojnosti Centra za socialno delo prenesel na sodišča. Že takrat so na sodiščih opozarjali, da niso vse državne strukture pripravljene na vse, kar bi potrebovali, da bi se ta zadeva 100-odstotno prijela in začela v roku nemoteno delovati.

V letnih poročilih o učinkovitosti sodišč že leta opozarjajo, da imajo zaposlenih premalo sodnikov, še večji problem jim predstavljajo sodni izvedenci, ki jih je bistveno premalo. Tega niti nov Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je začel veljati 1. januarja ni spremenil.

V Sloveniji je letno okoli 2.347 ločitev, do DZ je sodišče obravnavalo okoli 3.200 zadev s tega področja in dodelilo 1078 (leto 2018, leta 2017 689, 2016 813…) krat sodnega izvedenca. V povprečju je primer na družinskem sodišču potekal malce več kot 11 mesecev, če v spor ni bilo še vključeno delitev premoženja, če pa je spor v povprečju se reševal 34 mesecev.

Sodstvo ni bilo pripravljeno na DZ

Pred začetkom uporabe DZ so na družinskem sodišču letno dobivali okoli 3.200 zadev, ob začetku uporabe pa se ni vedelo, koliko novih zadev bodo sodišča prejemala. Ker niso vedeli, kakšna bo obremenitev, so tudi h kadrovski krepitvi pristopili postopno. A ob dejstvu, da je bilo še sedaj premalo kazenskih sodnikov s 36 novimi odobrenimi delovnimi mesti, tega nikakor ne morejo pokriti.

Sodišče bo z novimi pristojnosti prevzelo tudi kar nekaj težav, ki so sev teoriji pokazale kot dober ukrep, a je praksa dokazala, da temu ni tako. Velike težave je imel CSD s stiki pod nadzorom, saj CSD ne dela v popoldanskem času in med vikendi, zato so se stiki pod nadzorom CSD izvajali najpogosteje ob sredah med 15. in 18. uro. Nov sistem pa v določenih primerih predvideva ukrepanje v roku 24 ur in ukrepe, ki se izvajajo kadar koli, ne le med tednom v dopoldanskem času, kar velja tudi za stike pod nadzorom. To je za starše, ki hodijo v službo, nemogoče, hkrati pa tudi za otroke, ki obiskujejo osnovno, ali srednjo šolo, oziroma kakšno dejavnost po šoli (npr. glasbena šola, kakšen šport, inštrukcije…).

Družinski sodniki potrebujejo tudi specializirane izvršitelje, kajti včasih je treba poseči v družino tudi, če starš otroka ne izroči drugemu staršu prostovoljno in je treba poskrbeti za izvršbo izročitve otroka. Če do tega pride, je treba zagotoviti strokovno usposobljenega izvršitelja ter doreči, kakšen je najbolj primeren način za to izvedbo, da bodo otroci čim manj prizadeti. Žal takšnih izvršiteljev trenutno ni, oziroma niso usposobljeni za zelo specifično in občutljivo dejavnost izvršbe izročitve otroka. Tako to delo opravijo kar policisti v spremstvu delavke CSD in mogoče »navadnega« izvršitelja.

Sodišča opozarjajo še na en problem, na katerega z nevladnimi organizacijami opozarjajo že vrst let, in sicer odločanje o sprejemu na psihiatrično zdravljenje brez privolitve. V Sloveniji žal še vedno nimamo posebnega oddelka na psihiatriji za takšne primere in so tako posamezniki sprejeti na oddelke, ki so prenapolnjeni, stanje tam je nehumano, nevzdržno.

Kljub 21. stoletju in dobi elektronskega poslovanja se zdi, da so na sodiščih tu obstali in je elektronsko poslovanje rubrika zase. Veliko težavo predstavljajo npr. prenos podatkom med CSD, policijo, tožilstvo, zdravniki in sodiščem, snemanje obravnav je še vedno v povojih. Cilj sodišče je sicer popoln prehod na elektronsko poslovanje do leta 2021, a do takrat bodo zaradi trenutnega načina dela nastajali zaostanki.

Od 28 uradnih sodnih izvedencev je aktivnih le 11

Največja težava družinskih sodišč je pomanjkanje sodnih izvedencev psihološke in psihiatrične stroke. V registru sodnih izvedencev je vpisanih 28 sodnih izvedencev, a je analiza družinskih zadev za obdobje zadnjih pet let je med drugim pokazala, da od 28 obstoječih izvedencev za področje psihiatrije in psihologije otrok nove izvedeniške primere dejansko sprejema le 11. Pomanjkanje sodnih izvedencev pa povzroča, da se sodni postopki zavlečejo, saj izvedenci zaradi prezasedenosti za izdelavo mnenj potrebujejo več časa oziroma izdelavo izvedenskega mnenja sploh odklonijo.

Namreč povprečna obravnava pri sodnem izvedencu traja 2 meseca in potem ima on približno mesec dni časa za izdelavo mnenja. Glede na to, da je na leto okoli 1078 primerov (podatek je samo za izvedence, ki jih določi sodišče, niso vključeni primeri, ko CSD tudi določi izvedenca), ki bi jih naj sodni izvedenci opravili. Analiza je pokazala, da jih to delo opravi 11. Kar pomeni, da opravi vsaj 90 primerov letno, 7 do 8 primerov mesečno, če sklepamo, da delajo vseh 12 mesecev, brez dopusta, praznikov itd., ter ne opravlja nič drugega. Kar je definitivno preveč za kvalitetno in strokovno obravnavo. Če ravno je povprečna cena izvedeniškega mnenja okoli 1.800 EUR, ter bi po tej logiki izvedenec mesečno zaslužil najmanj 12.600 EUR, vsekakor višina zaslužka ni dovolj mikavna, da bi se še več ustreznih strokovnjakov izobrazilo za to. Njegovo mnenje je običajno odločujočega pomena na sodišču in ni bilo malo primerov, ko se je poročalo o zlorabi sodnih izvedencev, njihovi nestrokovnosti in pristranskosti. Kdorkoli je imel to nesrečo, da se je kadarkoli srečal z njimi zna povedati vsaj eno zgodbo, ki je vprašljiva. Malo je tistih, ki so z mnenjem zadovoljni, ne glede na rezultat in menijo, da so le ti svoje delo opravili strokovno.

Družinski zakonik naj bi pripomogel k obravnavi, ki naj bi bila bolj prijazna za družine, a so začetki pokazali, da temu ni tako. Skupine, ki so najbolj ranljive – otroci, so zdaj še pod večjim pritiskom, kajti obravnave na sodišču se podaljšujejo, posledično stres, ki ga prinašajo družinske obravnave, čas pa teče, otroci odraščajo brez staršev, brez ustreznega vzgojitelja in so še bolj prepuščeni sami sebi.