Slovenija Bosance pošilja k Avstrijcem
Avtor: Marko Vidrih
Slovenska gradbena podjetja so razvila donosen poslovni model, ki temelji na izkoriščanju in trgovini z ljudmi. Večina napotenih delavcev iz Slovenije v Avstrijo prihaja iz Bosne in Hercegovine.
Bosanska delovna sila je iz Slovenije v Avstrijo napotena na podlagi slovenskega dodatka za socialno varnost, ki je za EU neugoden.
Odgovorni v Bosni so zelo zaskrbljeni. V Sarajevu postajo jasno, koliko bo na Bosno vplival beg delovne sile v Slovenijo. V prejšnjem letu je zaradi brezupne gospodarske situacije domovino zapustilo 60.000 mladih, v prvi polovici leta 2019 pa že 30.000. Podpora prihaja, presenetljivo, tudi iz Slovenije.
Jože Renar, slovenski predsednik GZS, je v časniku Delo dogajanje komentiral in pojasnil, da je v Sloveniji je veliko nelojalne konkurence, saj je inšpekcija šibka.
Tudi Oskar Komac, sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, podpira pritožbo v Bruslju, ker da so navodila zlorabljena. Večinoma ne gre za izvajanje dejavnosti, temveč za posredovanje pri delu agencij za zaposlovanje – brez soglasja države. Predvsem delavci iz nekdanje Jugoslavije polnijo nabiralnike s pritožbami (opomba: s kaznijo). Razlika je velika, odšteti prispevki so precej nižji. To so prednosti za slovenske agencije za zaposlovanje.
Da večina delavcev, poslanih iz Slovenije v Avstrijo, prihaja iz Bosne in Hercegovine, je v petek opozoril tudi predsednik GBH Josef Muchitsch.
Muchitsch je odpotoval v Bosno in Slovenijo na pogovore s pristojnimi v obeh državah. Medtem ko je slovenska gospodarska zbornica že spregovorila, Muchitsch obtožuje avstrijsko gospodarsko zbornico za nedejavnost: »Žal WKÖ še vedno ne deluje za svoje avstrijske družbe,« je dejal.
Gradnja nove avtoceste sever-jug v Sloveniji dobiva obliko
V Sloveniji počasi dobiva obliko tudi dolgo pričakovana gradnja avtoceste od severa do jugovzhoda države, o kateri se govori že 15 let. Ministrstvo za infrastrukturo je potrdilo približno 675 milijonov evrov vreden naložbeni načrt za odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem.
Hitra cesta, ki poteka od meje z Avstrijo čez Slovenijo do meje s Hrvaško, bo za Koroško pomenila tudi zanimivo prometno povezavo proti jugu. Vendar ni konkretnega časovnega razporeda za njeno dokončanje.
DARS naj bi objavil javni razpis za prva pripravljalna dela na 17,5-kilometrskem odseku, poroča tiskovna agencija STA. Na treh delih načrtovane poti bi se gradnja lahko začela v letošnjem letu.
Kakorkoli je ta del hitrih cest in avtoceste za Slovenijo ugoden in težko pričakovan, se na žalost poraja vprašanje: si bodo gradbeni delavci z juga kar sami zgradili »tobogan« prek Slovenije? Večina delavcev pri tem projektu bo prej ali slej iz – Bosne in Hercegovine.
