Avtor: Andrej Turk
Da na mladih svet stoji, je dostikrat uporabljena politična paradigma, ob tem slišimo všečne razlage, kako se mlade razume, kako se slišijo njihove težave, a se ene in iste ponavljajo že desetletja. Mladi imajo težave pri iskanju prve zaposlitve, so prisiljeni v prekarno delo, ne morejo si kupiti oziroma najeti svojega bivališča in vse pogosteje zbolevajo ter so izgoreli, ker jih na delovnem mestu izkoriščajo. Na svojo stisko nenehno opozarjajo, a so v večini neslišani, prezrti ali jim je razloženo, da so razvajeni, nesposobni in da so lahko srečni, ker sploh imajo delo, ker so se lahko brezplačno izobraževali, ker jim je bilo dano vse. Pa je temu res tako?
12. avgust je od leta 1999 mednarodni dan mladih, ko le-ti dobijo priložnost, da lahko opozorijo na svoj položaj v družbi in predstavijo svoje težave. Letos je v ospredju izobraževanje mladih (Transforming Education).
Izobraževanje mora biti ustreznejše, privlačnejše in dostopnejše
Organizacija združenih narodov (OZN) je letos v ospredje mednarodnega dneva mladih postavila izobraževanje, ki mora biti ustreznejše, pravičnejše in dostopnejše. Razvojni cilj do leta 2030 je zagotavljanje vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja ter spodbujanje možnosti vseživljenjskega učenja za vse. V tem času želijo preučiti, kako vlade, mladi in organizacije, usmerjene v mlade, ter druge zainteresirane strani preobražajo izobraževalni sistem in kako ta prizadevanja prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev.
Ustreznejše, pravičnejše in vključujoče izobraževanje, ter hkrati prilagojeno trgu dela ter dejanskim potrebam trga, ima ključno vlogo pri pospeševanju napredka trajnostnega razvoja, pa naj gre za izkoreninjenje revščine, dobro zdravje, enakost spolov, dostojno delo, zmanjšanje neenakosti ali ukrepe na področju podnebnih sprememb. Izobraževanje bi moralo voditi do učinkovitih učnih rezultatov, vsebina šolskih učnih načrtov in pedagogike mora ustrezati namenu, ne le za 4. industrijsko revolucijo in prihodnost dela in življenja, temveč tudi za priložnosti in izzive, ki jih prinašajo hitro spreminjajoči se družbeni konteksti.
V svetu je manj izobraženih mladih, v Sloveniji je slika drugačna
Statistični podatki celotnega svetovnega prebivalstva kažejo na to, da je z izobraževalnim sistemom nekaj hudo narobe. To velja tudi za Slovenijo. Po podatkih OZN le 10 % ljudi v državah z nizkim dohodkom konča srednješolsko izobraževanje, 40 % svetovnega prebivalstva se ne uči v jeziku, ki ga govorijo ali popolnoma razumejo, in več kot 75 % beguncev v srednji šoli ne obiskuje šole. Poleg tega se domorodna mladina, mladi invalidi, mlade ženske, mladi, ki pripadajo ranljivim skupinam, mladi, ki so iz revnejših družin, mladi s posebnimi potrebami itd. soočajo z dodatnimi izzivi za dostop do izobraževanja, ki bi dejansko upoštevalo njihove raznolike potrebe in sposobnosti ter odražalo njihovo identiteto.
Slovenija velja za državo, ki ponuja brezplačno šolstvo, vendar se v praksi kaže, da temu ni tako. Prav tako se zelo radi pohvalimo z veleumi, ki morajo svojo priložnost poiskati v tujini, ker je Slovenija za njih premajhna. Hkrati pa se delodajalci zgražajo nad znanjem mladih, ki ga ti dobijo v šoli. Še vedno je ogromno poudarka na splošni izobrazbi (gimnaziji), namesto da bi bila v ospredju kakovostna strokovna izobrazba (strokovne tehnične srednje šole). Višješolski programi, ki predvidevajo vsaj 40 % praktičnega pouka, veljajo za manjvredne, mlade pa se usmerja v vse daljše izobraževanje na področjih, ki so sama sebi namen in nikakor ne odražajo potreb na trgu. Tako mlad izobražen človek na trgu dela ni vreden nič in postane predmet izkoriščanja, če želi preživeti.
V Sloveniji imamo trenutno 309.000 mladih prebivalcev, starih od 15 do 29 let. V šolskem letu 2018/19 je bilo približno 2.000 učencev, 73.000 dijakov, nekaj več kot 67.000 študentov in približno 17.000 mladih, ki so bili vključeni v izobraževanje za odrasle. To pomeni, da je v formalno izobraževanje vključena nekaj več kot polovica vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.
Od leta 2013 zajema delež tistih, ki so dosegli terciarno izobrazbo, krepko čez 40 %, še v letu 2005 pa jih je bilo na primer zgolj 24,6 %. Na drugi strani je pri nas samo 4,2 % mladih brez izobrazbe in imajo končano zgolj osnovno šolo. Od tega jih le 5 % ni zaposlenih.
Polovica mladih je že delovno aktivnih
V letu 2018 je bilo v Sloveniji kar 161.000 delovno aktivnih mladih. Največ, 104.000, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 % delo za določen in 54 % za nedoločen čas. V primerjavi z vsemi delovno aktivnimi – tu je razmerje precej drugačno, saj je imelo 16 % vseh zaposlenih zaposlitev za določen čas in 84 % za nedoločen čas – so bili mladi zaposleni v veliko ugodnejšem položaju.
Med mladimi je bilo v letu 2018 16.000 brezposelnih. Letos je ta številka nižja, imamo 12.836 brezposelnih mladih.
S pomočjo različnih vladnih programov imajo mladi kar nekaj možnosti za prvo zaposlitev, ki pa ni vedno z njihovega področja. Po številkah sodeč je polovica mladih zaposlena, druga polovica pa je teh, ki se izobražujejo. Idealna slika, če ne bi bila težava v tem, da se ogromno mladih izobražuje za poklice, ki nimajo tržne vrednosti, in bodo s težavo dobili prvo zaposlitev, sploh v svoji branži. Ogromno mladih se izobražuje, ker lahko tako vsaj delajo prek študentskih servisov. Na ta način sicer delajo, a si s tem zapirajo vrata, saj višjo ko imajo izobrazbo, težje so zaposljivi. Težava je tudi pri že zaposlenih mladih, ki imajo bistveno nižje plače, hkrati pa se od njih pričakuje več, se jih izkorišča za prekarna dela, skratka, delajo, da preživijo, ne da živijo. Po drugi strani se mnogo delodajalcev pritožuje, da so mladi res da izobraženi, a žal ne funkcionalno izobraženi. Tako imajo različne diplomirane inženirje ali celo magistre, ki ne znajo uporabljati izvijačev in zamenjati žarnice. To pa je odraz izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki ga je nujno treba prevetriti od vrtca dalje in mu postaviti nove temelje, da bo otroke vodil po poti, ki bo iz njih naredila uspešne, zadovoljne in delavne mlade odrasle, ki bodo iskana delovna sila zaradi svojega znanja, ne pa zaradi možnosti, da jih izkoriščajo, ter si bodo lahko s prisluženim ustvarili svoj dom.
