Avtor: Marko Vidrih
Najboljši računalniki so danes zmogljivejši kot kdaj koli prej. Razvili so se do te mere, da se lahko pohvalijo z osemjedrnimi procesorji in super-end grafičnimi karticami, med katerimi nekatere ponujajo sprotno sledenje žarkov – vse to so izboljšave, ki še pred nekaj leti ne bi bile mogoče.
Na srečo so tudi najboljši računalniki na trgu cenovno dostopnejši kot kdaj koli prej, kar pomeni, da lahko nekdo ne glede na omejen proračun najde računalnik, ki je idealen zanj in njegove potrebe.
Vendar pa zaradi toliko možnosti na trgu odločitev o nakupu najboljšega računalnika za naše potrebe žal ni tako preprosta.
Kakšni so trendi?
Vedno več delovnih mest je odvisnih od zmogljivih računalnikov. Podatkov je vedno več, tempo dela vedno hitrejši. Na primer arhitekturni biro, ki je pred 10 do 15 leti delno lahko še risal na roke, danes ne more več na razpis brez natisnjene makete. Poker, ki se je leta nazaj igral na glavo, danes temelji na celih farmah z ogromno procesorsko močjo, ki simulira igro vnaprej – glede na igro dela analizo igranja, sistem se sam uči, predlaga itd. Pri optimizaciji risanja motorja se inženir z VR postavi v bat motorja in opazuje, kaj se dogaja s plini med simulacijo vžiga. Takih primerov je nešteto, poudarja Grega Mlakar iz podjetja Malcom, ki se z več kot 30 leti izkušenj na področju najzahtevnejših personaliziranih (custom) računalniških sistemov uvršča v sam vrh računalniških ponudnikov na trgu.
Trendi v tehnološki panogi in računalništvu se zadnjih nekaj let izredno hitro spreminjajo. Med novejšimi tehnologijami lahko izpostavimo nove procesorje i9, grafične kartice RTX Nvidia, RX grafične kartice, Ryzen procesorje, itd. Podjetja na trg prihajajo z novimi modeli, rešitvami in nadgradnjami, ki jim kupci zelo težko sledijo, zato velikokrat potrebujejo nasvet svetovalca.
»Razvoj je na nekaterih področjih celo tako hiter, da prehiteva potrebe uporabnikov. Pri računalnikih se je vendarle treba zavedati, da gre običajno za nakup izdelka, ki ostane v uporabi nekaj let,« menijo v trgovini Big Bang.Tine Rojina, direktor AGT Trgovine, pa pravi, da trenutno beležijo porast prodaje stacionarnih računalnikov srednjega in visokega razreda. To pripisujejo dejstvu, da se zaradi hitro spreminjajoče in vedno zahtevnejše programske opreme vedno več predvsem zahtevnih uporabnikov vrača na stacionarne računalnike. Ti so namreč zmogljivejši in ponujajo možnosti kasnejših nadgradenj. »Naši računalniki so na primer v aktivni uporabi od 5 do 10 let,« še dodaja Rojina.
Na kaj je treba biti pri nakupu računalnika pozoren?
Kot ste verjetno že sami ugotovili, je trg preplavljen s tehniko in računalniki niso nobena izjema. V računalništvu je poglavitno to, da znamo ločiti seme od plevela. Plevela pa je res veliko in obstaja na stotine pasti, kamor se kupec lahko ujame. Proizvajalci si izmišljujejo vedno nove trike in tržne prijeme ter imajo trdo kožo.
»Na kratko bi uporabnike opozoril predvsem na to, da naj pred nakupom dobro premislijo, čemu bo naprava služila in kaj od nje pričakujejo ter naj to prodajalcu tudi povejo, saj je vse preveč brezglavih in nepotrebnih nakupov. Pred nakupom naj se dobro informirajo o garancijski dobi naprave, garancijski dobi njenega potrošnega materiala (le ta se namreč po večini razlikuje od garancijske dobe same naprave), načinu servisiranja in vzdrževanja. Tudi mnenje neodvisnega informatika ni nikoli odveč,« opozarja direktor AGT Trgovine.
Ključno je torej predvsem to, da izberemo trgovca z dovolj znanja, da nam lahko na podlagi nekaj ključnih vprašanj predlaga optimalno opremo. V supermarketih tega znanja ni, možnosti personaliziranja sistemov pa tudi ne.
V večini je nakup računalnika lahko razmeroma ugodnejši, če natančno vemo, na kakšen način ga bomo uporabljali in za kakšne namene ga potrebujemo. Medtem ko je včasih veljalo, da je treba za računalnik odšteti vsaj 1.500 evrov, da ni prehitro »zastarel« in je bil uporaben dlje časa, upoštevajoč kompleksnost in zahtevnost programske opreme ter tudi grafične podpore, je danes moč kupiti zelo soliden računalnik za nekaj več od polovice tega zneska.
Kaj vse moraš vedeti, preden se odpraviš po nakupih?
Sami vsaj na hitro preglejmo ponudbo, podatki so na dosegu roke v nekaj minutah. Če znamo v angleščini spisati nekaj ključnih besed, bomo dobili vse odgovore. Najpomembneje je, da se vprašamo, za kaj konkretno računalnik potrebujemo. Na primer, če bo namenjen predvsem za igre, se najprej odločimo, katere igre želimo igrati in na kateri resoluciji monitorja. To definira vse. Potem samo poguglamo teste aktualnih grafik in procesorjev in zelo hitro lahko ugotovimo, katere zmorejo poganjati določeno igro na želeni resoluciji monitorja in želenem osveževanju (na primer FullHD pri 144z). Če želimo kupiti »malo na zalogo«, vzamemo serijo višje, če je predrago in se sprijaznimo z nekaj nižjimi nastavitvami iger, pa serijo nižje.
Predvsem nam mora biti jasno, čemu sploh kupujemo napravo, kakšne so naše uporabniške navade in koliko časa jo imamo namen uporabljati. Najnižja cena navadno ne pomeni najboljšega nakupa, prednost pa je treba dati lokalnim ponudnikom, saj je njihov pristop, kot že omenjeno, neprimerno bolj oseben kot pri velikih trgovcih. Nekaj evrov razlike v ceni naj ne igra bistvene vloge pri nakupu.
Med ključnimi podatki, ki jih moramo pred nakupom preveriti, je vsekakor vzdržljivost baterije, ki je odvisna tudi od moči procesorja in grafične kartice. Zelo pomembna je tudi življenjska doba računalnika, pri čemer lahko za njeno podaljšanje veliko naredimo že s tem, če računalnik ni neprestano priključen na električno omrežje, redno pa mu čistimo tudi ventilatorje. »Ljudje običajno sicer še vedno prisegajo na določeno blagovno znamko, ki so je navajeni iz preteklosti,« poudarjajo v trgovini Big Bang.
Kje je največ zavajanj?
Supermarketi ponujajo na primer takšne opise PC-jev: Intel i3, Nvidia grafika, ssd disk. Nemalokrat se v računalnikih nahajajo starejše serije opreme, ki jih po možnosti plačamo enako, kot bi plačali nove – zmogljivejše. To za vsaj malce poučenega kupca ni sprejemljivo, specializiran in resen trgovec bo vsako komponento navedel s polnim imenom.
Iz podjetja Malcom so za Slovenec.org povedali še, da »v računalniški branži so marže izrazito nizke in akcij v stilu 20 % in več ne poznajo. Tako oglaševanje je zavajanje oziroma so redne cene dvignjene tako grobo, da oglaševanje prenese 30 % popustov in več.
Sami delamo večinoma z zelo poučenimi uporabniki in zato besede zavajanje ne poznamo, taki uporabniki vedo več kot povprečen trgovec in vprašanja so večinoma izredno specifična ter zahtevajo poglobljeno znanje in nemalokrat osebne izkušnje z določeno konfiguracijo. Saj veste, večina nezahtevnih očetov gleda, da piše v opisu Core i7, če pa pogledamo specifikacije i7 procesorjev za prenosnike, hitro vidimo, da je imela še prejšnja serija ali dve nazaj tudi i7 čipe z dvema jedroma. Danes imajo novi i3 recimo 4 jedra. Tako se hitro opečemo na imenu, ki samo po sebi ne pomeni veliko. A taki niti ne potrebujejo veliko in za njih je tudi tak »porezan« i7 raketa.«
Zavajanj je torej veliko, in to predvsem na račun posplošenih informacij o lastnostih strojne opreme, kar pa proizvajalci s pridom izkoriščajo. Tudi prodajalci po večini niso na strani kupca, ampak so usmerjeni v zaslužek od posamezne naprave, ne na zahteve in želje kupca.
Kakšne so cene?
Cene za posamezne cenovne skupine se praktično ne spreminjajo, spreminja se le vgrajena strojna oprema. Primer: osnovni računalnik za spodobno igranje iger stane približno 1.000 evrov. To se ni spremenilo že vsaj desetletje. Kar odstopa od te logike, je že sumljivo, pravijo v AGT Trgovini.
Vsaka komponenta ima svoje dobre in slabe lastnosti, tako da o precenjenem ali ne težko govorimo. Nekomu je lahko nekaj nesmiselno drago in precenjeno, drugemu je enaka komponenta lahko edina sprejemljiva. Pomembno je, da ima vsak uporabnik čim več izbire.
Osnovni računalniki za domačo uporabo so trenutno dosegljivejši kot kadarkoli doslej. Cene se namreč začnejo že pri nekaj sto evrih, pri najzmogljivejših računalnikih za zelo zahtevne uporabnike pa sežejo tudi do 3.000 evrov in več, odgovarjajo iz Big Banga.
Kaj je realno in kaj precenjeno, je zelo relativen pojem. Pri nekaterih bolje uveljavljenih blagovnih znamkah natančno vemo, kakšen računalnik bomo dobili, kakšne so njegove zmožnosti in za koga je primeren.
Namizni ali prenosni računalnik?
Vsakemu svoje, absolutno pa tisti, ki zagovarja samo eno izbiro, ni zahteven uporabnik z odprto glavo. Napredni uporabniki vedno uporabljajo kombinacijo obeh, lahko pa tudi treh ali več sistemov. Do neke srednje zmogljivosti s prenosnikom še gre, potem ostane edina možnost namizni ali več njih v komunikacijski omari in podobno.
Z računalniškega oddelka v trgovini Merkur pojasnjujejo, da se pri njih stranke praviloma odločajo za prenosne računalnike zaradi očitnih prednosti – mobilnosti. Zato imajo v ponudbi računalnikov le 10 % takih, ki niso prenosni.
Trendi vsekakor govorijo v prid prenosnim računalnikom, kar je povezano tudi s sodobnim življenjskim slogom. Vseeno pa je odločitev odvisna od tega, kje in kako posameznik računalnik uporablja, torej, ali ga uporablja za pisalno mizo, na kavču, na poti, dopustu itd. Pri prenosnih računalnikih je mobilnost vsekakor velik plus, medtem ko je pri namiznih računalnikih, za katere se večkrat odločajo »gamerji«, več možnosti hardware nadgradenj.
In kaj svetujejo strokovnjaki?
- Tisti, ki ni prepričan kaj je zanj optimalna izbira, naj gre na posvet k strokovnjaku, ki je dnevno v stiku z vsemi novostmi na trgu komponent. Tudi zahtevnejši uporabniki računalnika ne kupujejo vsako leto, zato niso seznanjeni z vsemi opcijami, svetuje Grega Mlakar iz podjetja Malcom.
- Predvsem se je pred nakupom treba najprej vprašati, ali je nakup nove naprave res potreben ali pa morda obstajajo možnosti popravila ali nadgradnje obstoječe naprave. Če je nakup resnično upravičen, potem si je treba zastaviti že omenjene smernice. Dobro se je izogniti raznim akcijam, saj so to navadno odprodaje nekurantnih zalog. V računalništvu pa nekurantne zaloge pomenijo že zastarelo opremo. Oprema, za katero velja, da je dobra in je po njej veliko povpraševanja, žal nikoli ni del razprodaj. To narekuje tržna ekonomija, pravi Tine Rojina iz AGT Trgovine.
- Naš nasvet pri odločanju o nakupu »pravega« računalnika je, da skušamo čim natančneje opredeliti, kakšne so naše potrebe in navade, ki jih imamo pri uporabi računalniške opreme. Le tako se bo vsak kar najbolj približal tisti opremi, ki izpolnjuje vse želje in potrebe, obenem pa se mu bo na obraz zarisal nasmešek zaradi ugodnega nakupa, pojasnjuje Robert Rajterič iz trgovine Merkur.
- Iz trgovine Big Bang pa kupcem svetujejo, naj še pred nakupom premislijo, za kakšne namene bodo računalnik uporabljali. Pri nakupu jim lahko pomagajo tudi njihovi svetovalci, ki pa vseeno potrebujejo določena izhodišča, da lahko pomagajo izbrati pravi model. Pri blagovnih znamkah z zadnjim razvojem že zelo težko govorimo, katera je boljša, saj je to v veliko primerih stvar osebne izbire posameznika.
