Naprej na vsebino

Suzana L. Krause: Združitev Prekmurja z matično domovino je bil zahteven a zelo uspešen projekt

Avtor: Suzana l. Krause

Po prvi svetovni vojni, ko so razpadli veliki imperiji, so se v Parizu na novo risali zemljevidi. Ob pravem času so Slovenci na mednarodnem prizorišču nastopili kot suveren narod. V okviru takratne srbske delegacije so se slovenski politiki z veliko prizadevnostjo zavzemali za narodna vprašanja. Ne glede na to, da so se slovenski vojaki borili na strani poražencev prve svetovne vojne, so diplomati s podpredsednikom prve vlade Kraljevine SHS Antonom Korošcem, uspeli. Vodja delegacije je bil ustavni pravnik, ki je govoril več jezikov, minister v zadnji vladi Avstro-Ogrske, Ivan Žolger.

Delegati so zbrali in predstavili bogato gradivo, s katerim so dokazali, da je Prekmurje del slovenskega ozemlja. Pri sestavi gradiva so jim pomagali domačini in duhovniki, ki so v svojih knjigah še hranili imena slovenskih krajev in priimke prebivalcev, ki so jih Madžari pred tem z zakonom pomadžarili. Pot do priključitve je bila zahtevna in brez prizadevanj Prekmurcev diplomacija ne bi mogla uspeti. Tudi po tem, ko je Kraljevina SHS dobila zeleno luč, da zasede Prekmurje, je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo približno 20.000 ljudi, oblast predala civilnemu upravitelju. Sledila razglasitev priključitve, a s tem delo še niti približno ni bilo zaključeno. Sledilo je delo na terenu, ki je leto kasneje privedlo do podpisa Trianonske pogodbe z Madžarsko in zarisane so bile nove madžarske meje, ki so v očeh Madžarov vse do danes ostale boleč spomin izgube ozemlja.

V Prekmurju je lepou

Prekmurje je prav poseben prostor, ki ga različnost ne deli. Že korenine prebivalcev, predstavljajo zanimiv šopek: Iliri, Kelti in Rimljani, nato Slovani, v 10. stoletju so prišli Madžari in v 18. stoletju tudi Židje in Romi. Tudi versko sobivanje v tem delu Slovenije je zanimivo. V Pomurju imajo sedež štiri različne verske skupnosti, med katerimi po številu vernikov prevladujejo katoličani in protestanti. Geografsko odmaknjeno od preostalega slovenskega ozemlja se je razvilo posebno narečje. Prekmurščina je kot osamosvojeno narečje izoblikovala književnost, ki ni posebnost le v slovenski, temveč v celotni južnoslovanski književnosti.

Prekmurje, Foto: vandraj.si

Prvotno so se Prekmurci ukvarjali s kmetijstvom, kasneje tudi s tekstilno, kovinsko, čevljarsko in predelovalno industrijo. Mnoge izmed teh panog so do danes že izumrle, ali so prisotne v manjši obsežnosti. Nafta, zemeljski plin in predvsem termalna voda so pokrajini prinesle nove priložnosti. Prekmurje je tako danes verjetno najbolj znano po termalnih kopališčih in po umetnostnih obrteh, po kmečkih turizmih, ki odlično dopolnjujejo turistično ponudbo.

Prekmurje je tudi kulturni biser. Kdo izmed nas ni prebiral Miška Kranjca že v osnovni šoli? In sedaj, ob večerih, kdaj pa kdaj tudi čez dan, če srce tako narekuje, Ferija Lainščka. Kdo ne pozna Vlada Kreslina in Beltinške bande in koga ne pritegne zvok cimbal?

In po sprehodu ob reki Muri, ogledu mlinov, zgodovinskih in sakralnih objektov, po kopanju v bazenih s termalno vodo, boste zagotovo lačni. Tudi takrat vas bo Prekmurje očaralo: koline z bujto repo, domači narezki z mesom iz tünke in zabilom , piščančji paprikaš, bograč z divjačino, dödoli (krompirjevi žganci), ajdova  kaša, mlečna  prosena kaša in sladice, med katerimi je najbolj znana prekmurska gibanica, krapci s proseno kašo in skuto, retaši (zavitki) z različnimi nadevi, makova potica, koruzne pogače, pereci in še in še.

Vse to pa je v Prekmurju vedno začinjeno s pristno gostoljubnostjo in prijazno besedo. Hvala ti Prekmurje, za vse kaj nam daješ. Hvala vam Prekmurci, za vse, kar nas učite, še posebej za vztrajnost. In za to, da ste dokazali, da se z dobro diplomacijo, za katero stojijo prebivalci, da doseči, kar želiš.

Marjan Maučec, predsednik svetniške skupine SLS v Državnem svetu RS: “Prekmurski Slovenci od nikoder nismo prišli. Mi od veke vekov smo živeli tu. ‘Vsen jasno naj bou, da priključitve neje bilou, združitev z brati Slovenci tou je bijla. Vsen jasno naj bou, da rouke tuje nad nami nikdar več nede.’ Vsi, ki bi radi videli, kjer duša slovenska v telo je prišla, zdaj čas je pravi, da pridete pogledat pokrajno to – pokrajino Prekmurskih Slovencev. Prekmurje je slovenska Medina, je Wilsonu napisal Pupin. (Vir: www.sls.si)

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice