Avtor: Suzana Lara Krause
Članek v Slovencu objavljen 19. 8. 2019 z naslovom Kaj je politika? je bil zame prijetno osvežujoč in nekaj popolnoma novega predvsem v kontekstu prispevkov nekaterih drugih medijev in tudi komentarjev pod njimi. Zdi se, da si pravico do izražanja svojega mnenja nekateri razlagajo z besedo pljuvalnik in s tem milo rečeno presegajo vse meje dobrega okusa, v nekaterih primerih pa posegajo celo po sovražnem govoru.
Enega izmed takih komentarjev sem zasledila pod novico o slovesu spoštovanega gospoda Ivana Omana na portalu siol.net: Fino je bil že skrajni čajt. še zete bi lahko vzel s seboj.
Ob prebiranju tega in podobnih komentarjev se sprašujem, ali je res največje zlo politika, ali se morda ni v nas Slovencih nekaj premaknilo in je med nami vedno več sociopatov brez občutka za trpljenje bližnjega, brez trohice sočutja, in trdno utrjena misel, da dokler je meni dobro, me ne zanima, kako je drugim. Ali gre zgolj za to, da je večina izgubila zaupanje v politiko, da ne verjamejo več, da je v politiki še kdo, ki jih sliši in mu je mar.
Politika seveda ni brez greha. Velikokrat se zdi, da zastopa le interese posameznikov, oz. elite. Velikokrat se zdi, da je politika izgubila stik z realnostjo, da je gluha za težave in skrbi širšega kroga ljudi, in to izraža z besedami in dejanji, ko nam utopično pridiga o sobivanju z zvermi, sobivanju z migranti, sobivanju z vsem, česar ni sposobna rešiti na bolj ustrezne načine. In ko se tega že skoraj navadimo, se pojavi skupina ljudi, ki na te pogoje ne pristaja. In ko za to skupino ljudi stopi politična stranka, potem se stranki očita, da si nabira politične točke.
Ko se je Sindikat kmetov Slovenije odločno postavil na stran kmetov in podeželja in zahteval zmanjšanje populacije zveri, se je stranka SLS odločno postavila za Sindikat in ga podprla. Kdo, če ne SLS, katere prva naloga je od vedno bila zaščita podeželja in zastopstvo kmetskega prebivalstva. In, ko se je Sindikat kmetov Slovenije odločil zamrzniti protestne aktivnosti, kljub temu, da Vlada RS ni sprejela nobenega od ključnih ukrepov, ki so bili zahtevani, SLS še vedno trdno stoji in vztraja, saj ne gre več samo za napade na domače živali, ampak ključen problem postaja nevarnost za ljudi, posebno otrok, na ogroženih delih slovenskega podeželja. To slednje dokazuje tudi današnji članek v Slovenskih novicah. Zaradi napadov volkov so odpovedali letovanje otrok na kmetiji Slavec na Knežaku, le 300 metrov od šole in vrtca. Ne glede na zaščitne ukrepe, električno ograjo in prisotnost osla, volkovi in druge zveri še naprej delajo škodo čisto blizu vasi.
SLS si problema prevelike populacije zveri na podeželju ni izmislila, problem je realen. SLS ne pristaja na to, da bi se morali prebivalci podeželja vse povprek ograjevati, da bi otroke v šolo in na sprehode spremljali oboroženi lovci, da bi nastala situacija obratna živalskemu vrtu: mi se ogradimo, zveri naj se pa prosto sprehajajo. SLS si bo še naprej prizadevala za varno, poseljeno podeželje, kamor bodo lahko tudi meščani brez skrbi šli nabirat gobe in kostanj, še naprej si bo prizadevala za obdelano podeželje, ki bo v primeru krize sposobno nahraniti vse prebivalce Slovenije. Kot je vsak kmet primoran poskrbeti za svoje domače živali, da ne delajo škode ali ogrožajo sosedov in drugih, tako je tudi država dolžna poskrbeti, da njene zveri ne delajo škode in ne ogrožajo prebivalcev in obiskovalcev podeželja.
In bodimo iskreni: vprašanje zveri je postalo politično vprašanje zgolj zato, ker se kljub dolgoletnim opozorilom, da je populacija zveri prevelika, da gospodarjenje z njimi ni učinkovito, ni zgodilo popolnoma nič. V kolikor bi se populacija uravnavala sproti, do tega nikoli ne bi prišlo. In seveda vprašanje zveri še zdaleč ni edini pereč problem, s katerim se soočamo. Je pa eden izmed njih in še zdaleč ne zanemarljiv.
Politika je po svoji definiciji urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov. Politika je vpletena v vse biti našega življenja, če to želimo ali ne – od tega, ali bomo imeli pitno vodo, do tega, po kakšnih cestah se bomo vozili, do cene prve in zadnje štruce kruha in vsega vmes.
Na vas je, drage Slovenke in dragi Slovenci, da razmislite in se odločite: ali želite politiko odmaknjeno od sebe, da se boste lahko pritoževali, kako vas ne upošteva in ne sliši še naprej, ali boste sprejeli možnost, da se neka stranka bori za vas. In podprli prizadevanje tudi takrat, ko ne gre za problem na vašem dvorišču z zavedanjem, da, ko boste imeli vi težavo, obstaja nekdo, ki se bo potegnil za vas, tudi če mu zato grozijo.
Powered by Contextual Related Posts
