Suzana L. Krause ob prvem šolskem dnevu: Učite se za življenje in ne za ocene
Avtor: Suzana Lara Krause
Te dni se mnogo in z različnih perspektiv govori o šoli. Prvem šolskem dnevu. Obremenjenosti otrok. Precej manj sicer o obremenjenosti staršev, ki nas to tako imenovano brezplačno šolstvo precej udari po žepu. In še manj o vsebini, s katero se srečuje 89600 otrok v vrtcih, 84.169 učenk in učencev v osnovnih šolah in 73.200 dijakinj in dijakov v srednjih šolah.
Z navdušenostjo spremljam dejstvo, da se našim otrokom omogočajo dodatne dejavnosti na področju gibanja in zdravja, kar je izrednega pomena glede na to, koliko časa presedijo pri računalnikih, s tablicami in pametnimi telefoni v rokah. Tega se skoraj da več ne da zajeziti, čas gre naprej, pregovorno in tudi dejansko, lahko pa se pospešeno trudimo, da jih spomnimo na aktivnosti, za katere teh naprav ne potrebujejo in so ključnega pomena za njihovo zdravje.
Z navdušenostjo vsako leto spremljam tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga šole na pobudo MKGP izvajajo z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo. Projekt spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalno pridelane in zdrave hrane v povezavi s pomenom gibanja in ohranjanja čistega okolja.
V Sloveniji tudi že vrsto let uspešno poteka tudi program Ekošola, uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše, v katerega je po podatkih na spletni strani https://ekosola.si/ vključenih 100 000 vrtčevskih otrok, učencev, dijakov in študentov, 8600 učiteljev in 717 ustanov.
Zgoraj omenjene pohvalne prakse bi se seveda dale nadgraditi. Nadgraditi v tej meri, da bi se zmanjšalo število otrok, ki še vedno mislijo, da se mleko naredi v tovarni in spakira v tetrapake, da je krava točno takšna, kot v reklami za Milka čokolado in da vse, kar rabimo, pride samo od sebe. V okviru osnovnošolskega programa poteka predmet Gospodinjstvo, katerega cilj je razumevanje vloge posameznika in družine oziroma gospodinjstev v družbi. Pouk gospodinjstva učence spodbuja k razmišljanju o povezujočih problemih časa in k vključevanju v reševanje vprašanj posameznika, družine in družbe. Pri predmetu gospodinjstvo učenci pridobivajo znanja, veščine in spretnosti za čim bolj gospodarno izrabo virov v naravi in družbi, potrebnih za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. (vir: http://www.mizs.gov.si/).
V modulu Hrana in prehrana učenec razume povezanost prehrane in zdravja, zna shranjevati živila, pozna postopke priprave hrane, zna pripraviti celodnevni jedilnik in tako naprej. Na kratko: ve, kaj storiti s hrano po tem, ko jo prinese domov iz trgovine.
Na osnovi vsega zgoraj povedanega predlagam, da se predmet gospodinjstvo razširi do te mere, da se učenci (in v kolikor obstajajo možnosti za to) že vrtčevski otroci, naučijo tudi vsaj osnove pridelave hrane. V tem času, ko se zdi, da je prav vse mogoče, ko so tudi v velemestih, kakršnih v Sloveniji nimamo, obstaja možnost pridelave zelenjave v tako imenovanih zelenih stolpnicah, ko v Sloveniji skoraj da ni gospodinjstva, ki ne bi imelo možnosti postaviti vsaj ene visoke grede, se mi zdi neizmerna škoda, da se o zdravi hrani pogovarjamo vedno več, prav malo pa naredimo za to, da bi naše otroke opolnomočili do te mere, da bi si v primeru, ko bi jih v to prisililo življenje ali če bi to preprosto želeli, bili sposobni sami pridelati vsaj nekaj osnovnih živil.
Šole bi se v ta namen lahko povezale s kmetijami, kjer bi se otroci pobližje seznanili s pridelavo hrane in pri tem tudi pomagali na osnovi Sharing economy in na tak način dobili drugačen vpogled tako v življenje kmeta, pomembnost osebnega in družbeno koristnega dela, kot tudi v način življenja, ki temelji na odgovornem odnosu do lastne prihodnosti. V kolikor bi nam na tak način vsako leto uspelo opolnomočiti vsaj 0,5% ljudi, da bi si znali sami pridelati vsaj osnovna živila, in bi tako tudi znali spoštovati dobrine in naravo, bi dosegli nekaj izjemnega za njihovo in našo skupno prihodnost.
Vsekakor bi bila to dobra protiutež nekemu drugemu primeru življenja na kmetiji, ki gledalce poneumlja in jim daje popolnoma napačno predstavo o tem, kako življenje in delo na kmetiji dejansko zgleda, a to je že tema za kdaj drugič.
Ob koncu želim vsem šolarjem zabaven in prijeten prvi šolski dan. Zastavite si cilje in jih dosegajte na vam lasten način in se ob uspehu ne pozabite nagraditi. Ne pozabite na spoznavanje sebe, spoštovanje drugih, pogovarjajte se, družite se in si med seboj pomagajte. Dobre ocene so super, niso pa vse – zato se z njimi ne obremenjujte pretirano. Učite se za življenje in ne za ocene. Življenje bo od vas namreč zahtevalo veliko znanja in sposobnosti, ki se jih ne da izraziti z ocenami.
Powered by Contextual Related Posts
