Vili Kovačič: Nemoč in moč državljanov pri uveljavljanju ustavnih pravic

Avtor: Vili Kovačič, državljan K.

Ljubljana, 6. 9. 2019

Komentar ob »svetem letu« postopkovne pravičnosti in nekaj biserov  iz svinjaka slovenskega pravosodja

Spoštovani visoki predstavniki pravosodja, izkoriščam svojih milostno podarjenih 5 minut – 300 sekund in začenjam z Ustavo!

V SLOVENIJI ima po ustavi OBLAST LJUDSTVO. Tako je zapisano, ampak ALI je RES tako in ali ni 3. člen ustave zgolj in samo farsa, okras in krinka za PRIVID DEMOKRACIJE? To je prvo vprašanje. Drugo se nanaša na dejstvo, da pri nas sodišča sodijo v IMENU LJUDSTVA. Čeprav ljudstvo z njimi nima nič – nasprotno, mnogi ljudje trpijo in besno preklinjajo, ker nimajo nobenih pravic, oziroma prav na sodiščih v imenu ljudstva, pravice izgubljajo in so sodišča sama izvor nove vrste kriminala – kriminala v SODNIH DVORANAH (primer Novič, primer Dragica Jalševac, primer Perić, primer Uhernik in na samem začetku – leta 1992, primer Peter Rotar – Ivan Kramberger). Seveda ti primeri še zdaleč niso vse, gre le za najbolj znane primere.

Od tedaj, ko je bilo prvič javno proglašeno in rečeno, da je oblast ljudska in se je tudi imenovala LJUDSKA je minilo skoraj 75 let. In od tedaj se je marsikaj spremenilo – nekatere stvari na bolje, mnoge stvari na še slabše. Takrat se je namreč jasno vedelo, da smo v diktaturi in takrat je bilo tudi rečeno – NAREDILI SI BOMO TAKE ZAKONE, ki jim ne Bog ne hudič ne bosta mogla blizu. In res se je večina tega uresničila – in se uresničuje celo po letu 1991. Vendar takrat je bila tudi ustava drugačna. Narejena je bila za oblast, kot instrument vladajočega razreda. Danes naj bi bilo diametralno nasprotno. Kajti USTAVA naj bi tak razvoj PREPREČEVALA in PREPREČILA. V resnici se to zgodi le redko, čeprav je to njena osnovna tako rekoč preventivna naloga.

Zato se vračam k Ustavi!

Slovenija IMA SICER – v približku 80 %, DOBRO IN CELO ZGLEDNO USTAVO, ki so jo USTAVODAJALCI v mnogo čem pokvarili, iznakazili in sfižili. Tudi po zaslugi tukaj prisotnih funkcionarjev in »intelektualcev«. Tukaj opozarjam na tri tovrstne okvare in usodne demontaže ustavnega besedila:

1) PRVIČ je bila ustava pokvarjena Z VOLILNIM SISTEMOM, ki so ga poslanci z nedemokratičnim UDAROM – ustavnim zakonom, teko rekoč zapekli v USTAVO. Zato imamo danes pohabljene volitve! In predsednik države nemočno sprašuje tiste, ki jim ni do sprememb kako spremeniti nespremenljivo. In to ponovno počne brez neparlamentarnih strank. To je garancija zaradi katerih bo vse ostalo isto – nedotaknjeno, neokrnjeno!

2) DRUGA demontaža USTAVE je nastala s popravkom 90. člena ustave, ki so ga parlamentarci vseh barv in vseh slovenskih dežel družno z 89:1 uničili leta 2013 (samo Ivan Vogrin si je upal biti proti). Ta člen je zelo pomemben, ker je praktično odpravil moč referenduma. Odločitev volivcev je od tedaj dalje veljavna na način, ki je državljanom nedosegljiv. Zato ponavljam: v Sloveniji referendum lahko učinkovito izpelje samo POLITIKA, SINDIKATI, MAFIJA IN CERKEV. Ljudstvo – državljani, nikoli. In ŠE POLITIKA ne USPE VEDNO – poglejmo namreč POČRNELO KLAVRNO USODO sicer zavrnjenega zakona o arhivih. Pa tudi ponovljenega (dobljenega) referenduma o 2 tiru, ki oba zaradi petinskega kvoruma ne moreta – ne smeta, veljati.

Zato pozivam k REVIZIJI USTAVE, ki naj pokaže v katerih točkah je ustava postala protiustavna in kontradiktorna in je v nasprotju z njenim 3. členom, po katerem ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ki bi jo, kot piše v njej, resnici na ljubo, moralo najprej uresničevati neposredno, z referendumi in ljudsko iniciativo in šele nato posredno, preko svojih izvoljenih (čeprav dostikrat povsem iz-votljenih) predstavnikov.

3) TRETJA DEMONTAŽA ustavne demokracije je, da LJUDSTVO NIMA PRAVICE DO USTAVE – nima namreč pravice do NJENEGA SPREJEMANJA in SPREMINJANJA, oziroma je ta pravica vzeta ljudstvu iz rok in je prenesena na poslance. A to je posebna tema za drugič in s tem bom o Ustavi končal!

Ker ni časa več kot za naštevanje problemov, bom zato naštel le nekaj temnih dosežkov – biserov z živalske farme slovenskega pravosodja, ki se trenutno dogajajo vsem nam na očeh ali pa največkrat skrito, vendar pravnim temeljem države neposredno v posmeh! Poglejmo te BISERE v svinjaku!

Nekaterih sklepov sodišč, posebno delovno socialnih z materialnimi posledicami – odškodninami in povračili stroškov, se ne izvaja, ob tem ko mora sicer državljan imeti izjemno voljo, potrpežljivost, denar in živce in pravno znanje, da sploh do sodbe pride. Ko do nje pride, se izvršna veja oblasti na sodbo požvižga in sodbe meče v koš. Dokaz: primer Mojce Vočko. Temu se sicer reče delitev oblasti in princip ravnovesij in zavor o čemer je toliko govora, praksa je za ljudi katastrofalna!

Prenekateri sodniki nimajo državnega pravosodnega izpita (DPI), dokazila o pisnem izdelku DPI pa ostajajo pravosodna skrivnost, vse odkar je to zahtevo Radeta Stanića zavrnil Goran Klemenčič. In je ob tem celo upravno sodišče razsodilo, da PRAVOSODNI IZPIT NI POGOJ za opravljanje sodniške funkcije. To je isto kot da bi namesto kirurgov operacije na živih ljudeh lahko izvajali mesarji v najboljšem primeru živinozdravniki. Dokaz: http://24kul.si/sodnica-petra-stanonik-bosnjak-pravosodni-izpit-nima-neposredne-veze-z-opravljanjem-sodniske-funkcije

Poseben biser pa so sodni izvedenci FORENZIKI (tipa Franc Sablič), ki še danes nekaznovano razglaša, da imajo akreditacijo, ki je v resnici nima in ki je izumil frazo – nov pravni TEOREM, ki se glasi »VERJETNOST NA MEJI GOTOVOSTI«. Dokaz: obtožnica proti omenjenemu!

Četrti biser v svinjaku: sodnik Anton Lisec v Ljubljani je izdal sodbo v kateri je tožnik – tožnica, sodbo dobila, obenem ji je (iz maščevanja, ker ni mogel drugače odločiti!?) naložil kritje stroškov postopka. Naj razume kdor (z)more! Dokaz: sodba delovnega sodišča v Ljubljani.

Peti biser: zastaranje kot neverjetni primer zaključka postopka je po mnenju sodišča v prid pritožnika, čeprav se prizadeti tožnik, prav nad tem pritožuje (primer Patria). To ponovno izpostavljam, ker je zadeva ponovno aktualna, saj se enako lahko zgodi tudi v primeru umora dr. Jamnika, v škodo dr. Milka Noviča. Namreč Zastaranje »V KORIST OBTOŽENCA«!? To  je slovenski UNIKUM svetovnega formata, brez primere.

Zaključujem pa s sveže aktualnim biserom v Ljubljani! V najlepšem mestu na svetu se VOLILNI SPOR – zaradi izida lokalnih volitev v zadevi Janković, vleče že od 24. 12. 2018 to je 9 mesecev in se ne premakne z mrtve točke, kljub odločbi Ustavnega sodišča in dvema urgencama: na Sodni svet Erika Kerševana in predsednika V S Damijana Florjančiča. Vprašanje, ki se postavlja je: kdo v pravosodju se boji oziroma ščiti Jankovića?

Spoštovani, visoki predstavniki LJUDSKE OBLASTI udeleženci pompozija »PRAVNI TEMELJI DRŽAVE«!

Danes sem v imenu POSTOPKOVNE PRAVIČNOSTI dobil svojih 5 minut in to kot glas ljudstva vpijočega v puščavi in katerega dvomilijonti delček predstavljam tudi sam. Dobil sem 5 minut, to je točno 300 sekund in ko to delite z 2 milijoni boste dobili na vsakega državljana nekaj milijonink sekunde. Res neverjetno kakšno miloščino in demokracijo za ljudi nam poklanjate! Peter Jambrek, pravni filozof, ministrica Katičeva ter SODNI SVET, VRHOVNO SODIŠČE IN VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO (Damijan Florjančič, Drago Šketa). Po končanih dnevih »PRAVNI TEMELJI DRŽAVE« lahko rečem le: »Ne vlecite nas za nos, dovolj je bilo ignorance – zganite se vendar in nehajte zvijačno študirati, kako bi spremenili vse, da bi vse ostalo isto. Cesar je že zdavnaj nag in nič mu ne morete pomagati, ko si skuša nadeti cesarjeva nova oblačila.«

Ljubljana, 6. 9. 2019                                                                  Vili Kovačič, državljan K.

Pripis: Glede na vse to pozivam državljanke in državljane, da pridejo v sredo, 11. 9. 2019 ob 15 uri pred pravosodno ministrstvo na Župančičevo ulico (ob Opera baru) na odprti protestni parlament proti Jankovićevi zlorabi županskih volitev in na protest proti ZAKONITI kraji desetin milijonov našega denarja za njegove privatne interese. Tam bo, upam, MIKROFON VAŠ. Pozivam k udeležbi tudi vas, tukaj prisotne funkcionarje. Dobili boste točno 300 sekund.