Avtor: Drago Čepar
Doslej smo spoznali položaj verskega pouka v 33 evropskih državah, od katerih je 27 članic Evropske unije. V javni šoli dvaindvajsetih članic in šestih nečlanic je verski pouk obvezen predmet, naj si bo konfesionalen, nekonfesionalen ali s prvinami enega in drugega, kot na primer v Rusiji. V javni šoli petih članic ni obveznega verskega pouka, je pa država drugače podprla pouk nekaterih ver. Preostanejo države, v katerih verski pouk ni obvezen predmet v javni šoli, država pa ni z drugimi ukrepi pomembneje podprla verskega pouka nobene vere. V to skupino sodijo nečlanice Evropske unije – Albanija, Severna Makedonija in Ukrajina ter članica Slovenija. Njej bomo namenili nekoliko več prostora.
Ustava RS določa v 14. členu, da so v Sloveniji » vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na …, vero, … ali katerokoli drugo osebno okoliščino.«
V 41. členu pa beremo: » …Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.«
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 72. členu med drugim določa:
»(3) V javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost. V vrtcih in šolah s koncesijo je konfesionalna dejavnost dovoljena, kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba. Konfesionalna dejavnost je dovoljena v vrtcih in šolah s koncesijo, če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba. Izvajanje konfesionalne dejavnosti mora biti organizirano tako, da tistim, ki se ne želijo udeležiti te dejavnosti, omogoča nemoten prihod in odhod.
(4) Konfesionalna dejavnost iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo; pouk, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja za poučevanje odloča verska skupnost; organizirane religiozne obrede.
Pred letom 2001 je ta člen prepovedoval konfesionalno dejavnost tudi v vrtcih in šolah s koncesijo. To je 22. 11. 2001 v odločbi U-I-68/98 Ustavno sodišče RS spoznalo za neskladno z Ustavo Republike Slovenije, zahtevalo ustrezno spremembo, kar je bilo tudi storjeno.
V javni osnovni šoli ni obveznega verskega pouka, vendar v zadnjem triletju obstaja možnost izbire nekonfesionalnega predmeta Verstva in etika. V 17. členu Zakona o osnovni šoli je opredeljeno: »Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati pouk iz izbirnih predmetov. Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa in najmanj treh iz naravoslovno-tehničnega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.« Do leta 2008 je bilo obvezno izbrati vsaj tri predmete.
V šolskem letu 2006/07 se je predmeta Verstva in etika v 65 šolah udeležilo 1 774 učencev, kar je 1.1 odstotka vseh takratnih osnovnošolcev. Po spremembi leta 2008 je udeležba padla. V šolskem letu 2009/10 se je predmet izvajal v 34 šolah, obiskovalo pa ga je 549 učencev. V zadnjih letih še manj:
2014/15 – 385 učencev iz 19 šol;
2015/16 – 458 učencev iz 25 šol;
2016/17 – 298 učencev iz 19 šol;
2017/18 – 326 učencev iz 23 šol;
2018/19 – 418 učencev iz 22 šol.
To je manj kot tri promile vseh osnovnošolcev. Število šol predstavlja 4 do 6 odstotkov vseh osnovnih šol, če pa primerjamo s številom vseh šol in podružnic, je to 2 do 3 odstotke.
V javni srednji šoli prav tako ni obveznega predmeta o veri in verstvih.
Nekaj mladih dobi zaključeno znanje o verah in verstvih v zasebnih osnovnih in srednjih šolah. V šolskem letu 2018/19 je bilo v zasebnih osnovnih šolah 1 679 učencev, kar predstavlja 9 promilov vseh osnovnošolcev, v zasebnih srednjih šolah pa 1.684 dijakov, kar predstavlja 2,3 odstotka vseh srednješolcev.
Slovenski šolski sistem torej da vsaj minimalno zaokroženo znanje o veri in verstvih dobremu odstotku osnovnošolcev (9 promilom v zasebni in 3 promilom v javni šoli) in dobrima dvema odstotkoma srednješolcev (v zasebni šoli).
Viri: SURS (statopis , SiStat), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, UL RS.
Čepar, D., RELIGIOUS EDUCATION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA. V The Routledge International Handbook of religious Education. Davis, D., H., Miroshnikova, Eds.), (318 – 324). Routledge Taylor & Francis Group, London and New York, 2013.
