Aktualni turistični trendi: Kaj iščejo sodobni gostje?

Avtor: Marko Vidrih

Po trenutnih podatkih SURS je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2019 v Sloveniji zabeleženih skoraj 3.5 milijonov prihodov in 8.8 milijonov prenočitev turistov, kar je 5,2 odstotkov več prihodov in 2,8 odstotkov več prenočitev kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Globalni in evropski turizem se srečujeta z vrsto sprememb. Na obnašanje turistov v celotni nakupni verigi (zavedanje o destinacijah, iskanje ciljne destinacije, rezervacija, potovanje, po nakupno vedenje) vpliva vrsta novih dejavnikov in trendov. V nadaljevanju navajamo ključne med njimi.

Spreminja se vedenje turistov

Svet se spreminja in spreminja se vedenje potrošnikov – tudi v turizmu. Že danes so milenijci vse pomembnejši tržni segment, še pomembnejši bodo jutri. Pridružuje se jim t.i. i-generacija, to je generacija, katerih potrošniško vedenje v največji meri opredeljujejo pametni telefoni. Potuje tudi vse več t.i. baby boomerjev, ki so potencialno najbolj zanimiva skupina turistov, saj imajo na voljo tako čas, kot tudi sredstva za potovanje. Med turisti je vse več tudi parov brez otrok, žensk, ki potujejo same, kar oblikuje novo potrebo po oblikovanju ustreznih turističnih produktov za ti ciljni skupini.

Na eni strani smo priča veliki potrošniški skupini mladih, ki jih uspešno nagovarjamo skoraj izključno v digitalnem svetu, po drugi stani smo priča rasti deležu starejših, ki se od starejše generacije, kot smo jo poznali nekoč, bistveno razlikuje. Vse bolj na vedenje potrošnikov vplivajo okoljske spremembe, turisti cilje destinacije izbirajo vse bolj z upoštevanjem trajnostnega dejavnika. Pri potovanjih na pomenu dobiva vidik etičnih vprašanj.

Na turističnem globalnem trgu se pojavljajo nove destinacije, novi konkurenčni produkti, slednji pogosto zaznamovani s hitrim tehnološkim napredkom. In vsled digitalizacije in hitrega tehnološkega napredka so podatki o turističnih destinacijah in turistični ponudbi na voljo povsod in vsak čas.

Potovanja za turiste postajajo »nagrada« oz. razvajanje samega sebe, pri izbiri potovanja oz. ciljne destinacije je prisotna želja po dobrem počutju.

Trajnost vse pomembnejša

Vse pomembnejši postaja trajnostni način potovanja turista in trajnostno obnašanje turista na destinaciji. Za turiste je vse pomembnejši odnos destinacije in ponudnikov do narave in prebivalcev. Zanima jih, kako trajnostna je destinacija, v katero potujejo. Številni želijo poznati ogljični odtis, ki ga ustvarijo s potovanjem in bivanjem na destinaciji. Vse pomembnejše je njihovo zavedanje o ohranjanju naravnih danosti in vpliva, ki ga pustijo na destinaciji, kar jih vzpodbuja k iskanju možnosti potovanj z nižjim ogljičnim odtisom, npr. možnost zamenjave potovanja z letalom z možnostjo potovanje z nižjim ogljičnim odtisom, najem električnega avtomobila namesto običajnega avtomobila, izbire destinacij z zerowaste nastanitvami in drugimi trajnostmi ukrepi turistične destinacije. Gre za posebno skrb in povezanost turista z okoljem tudi med oddihom.

Turisti iščejo pristne izkušnje, ki bi jim omogočile stik z lokalnimi prebivalci in vpogled v njihovo vsakdanje življenje. Vedno več je turistov, ki želijo z bivanjem na destinaciji lokalni skupnosti nekaj doprinesti, tudi z ekonomskega vidika. V tej smeri se npr. razvija portal Fairbnb.coop (družbeno bolj odgovorna različica Airbnb-ja) in t.i. impact tourism (turizem z učinkom). Omeniti je potrebno, da trajnost ne zajema samo okoljski vidik, temveč tudi družbeni in ekonomski, in da je treba za enakomeren razvoj destinacije upoštevati vse tri vidike oz. stebre trajnosti.

Trajnostni odnos pa ne sme temeljiti le na odnosu do okolja, ampak se mora osredotočiti tudi na druge elemente – na socialno trajnost in zadovoljstvo lokalne skupnosti. Turisti si želijo živeti kot lokalno prebivalstvo in tako pridobiti avtentične izkušnje z destinacije. Želijo si personaliziranih ponudb zase, kot za posameznika in ne za skupine. S pomočjo socialnih omrežij turisti spreminjajo turistično industrijo in silijo turistične ponudnike k bolj odgovornemu in trajnostnemu vedenju. Turisti si želijo oddiha brez krivde, zato na socialnih omrežjih izpostavljajo kruto početje in ne trajnostno ravnanje destinacij ter na ta način dosežejo spremembe. Socialna omrežja so močno orodje, s pomočjo katerih lahko izpostavimo krivice na različnih področjih življenja, posebej v turizmu.

Digitalizacija, pametna tehnologija, avtomatizacija

Uporaba napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija prepoznavanja, virtualna resničnost in obogatena resničnost postajajo vsakdan tudi v turizmu. Umetna inteligenca in t.i. chatboti pomagajo pri hitrem pridobivanju informacij, prilagojenih  posamezniku. Internet postaja povezovalec različnih pametnih naprav preko spleta. Tehnologija prepoznavanja vključuje prepoznavanje prstnih odtisov, obraza, skeniranje mrežnice in druge identifikacijske metode, ki jih uporabljajo za identificiranje in varnost popotnika ter tudi pri olajšanju načina plačevanja. Virtualna in obogatena resničnost omogočata pridobivanje posebnih izkušenj skozi virtualna očala oziroma skozi spreminjanje navidezne okolice. Ključnega pomena tudi v prihodnje ostaja (vse lažja) možnost rezervacij na spletu.

Vsebinski digitalni marketing nadalje pridobiva na pomenu. Sodobne predstavitve in trženja turizma si brez njega ne moremo zamisliti. Ključni trendi na tem področju so:

• personalizacija vsebin,
• vse večji pomen video vsebin, ki so prilagojeni mobilnim telefonom,
• vse večja avtomatizacija na področju oglaševanja: ternativno ali sožitno oglaševanje.

Med družbenimi omrežji izredno rast še vedno beleži INSTAGRAM. PINTEREST na nekaterih trgih že omogoča oglaševanje, raste stopnja uporabe komunikacije po t. i. MESSENGER aplikacijah (na prvih mestih sta WhatsApp in Facebook messenger). Rast beležita tudi LINKEDIN in TWITTER, slednji še posebej na področju komunikacije dogodkov.

Okušanje in izkušanje lokalnega

Lokalno, avtentično in edinstveno je tisto, kar oblikuje doživetja sodobnega turista. Gostje destinacijo želijo doživeti, a tudi soustvarjati.

Doživetje pomeni spoznavanje lokalne kulture in načina življenja. Velik pomen ima pri tem spoznavanje in okušanje lokalne gastronomije, značilnih jedi in pijač, pa tudi lokalnih izdelkov. Popotniki si želijo početi tisto, kar počnejo prebivalci (primer Airbnbexperience: rezervacija lokalnega doživetja z lokalnim prebivalcem).

Za turista je pomembno ne samo bivanje, pomembno je tudi druženje z lokalnim prebivalstvom in z ostalimi turisti (npr. v hotelu).

Vedno več je zahtevnih in osveščenih trajnostnih obiskovalcev, ki iščejo destinacije za edinstvena in avtentična doživetja in produkte daleč od masovnega turizma in tudi zunaj glavnih sezon. Poudarek je na gostoljubnosti, turizmu dobrega počutja, pa tudi na obisku manj znanih, a prav tako privlačnih destinacij (razpršenost turističnih tokov). Fotogeničnost destinacije je še vedno pomembna (tudi zaradi delitve na družbenih omrežjih in vsled napredka tehnologije), vendar pa gostje vedno bolj cenijo lokalnost in avtentičnost.

Personalizirana doživetja

Spreminjajo se pričakovanja in navade turistov, turisti že dolgo ne iščejo več nastanitev, iščejo doživetja. Turisti iščejo pristna in personalizirana, unikatna doživetja. Gre za 5-zvezdična doživetja, ki jih odlikuje edinstveno, nekaj, kar lahko popotnik doživi enkrat v življenju, kar mu posebej ostane v spominu, in so prilagojena posamezniku. Personaliziran pristop se prične že pri možnostih spletnih rezervacij. Gre za doživetja, ki jih turisti delijo z ostalimi, še posebej kot zgodbe o destinaciji, vredni obiska. Šteje celovita izkušnja gosta. Personalizacija ponudbe tako postaja ključ do uspeha, predpogoj zanjo pa je poznavanje gostov do potankosti.

Spreminja se dojemanje luksuza, luksuz ni več klasičen luksuz. Je doživetje, ki ga gostu lahko nudi samo določena destinacija ali samo določeni ponudnik. Lahko gre za turistični produkt, pripravljen samo za posameznega gosta. Ni nujno, da je luksuzno tudi drago (v visokem cenovnem razredu). Govorimo o novem dojemanju luksuza, ki ga odlikuje avtentično, personalizirano, osebno in life-style (npr. butični hoteli, spanje v krošnjah, spanje na seniku).

Vse pomembnejša so gastronomska doživetja

V gastronomiji so vse bolj iskana in cenjena pristna doživetja, ki temeljijo na bogati tradiciji, lokalno pridelanih surovinah, ki pa odsevajo sodoben in inovativen pristop. V ospredju so personalizirana individualna doživetja, ki naslavljajo goste z višjo kupno močjo.

Gastronomija stavi na trajnostno ponudbo, »foodiji« iščejo rastlinsko-kulinarično ponudbo, avtentične lokalne okuse in so vse bolj ozaveščeni. Tudi v gastronomiji je čutiti odmik od masovnega turizma, vključevanje lokalnega (surovin, pridelovalcev, vrhunskih kuharskih mojstrov). Gastronomija je tudi eden od ključnih produktov, ki omogoča razpršitev turističnih tokov, tako po sezonah kot po krajih.