Avtor: Suzana Lara Krause
»Danes ni moj dan, pusti me pri miru«, dvignem roko kot znak stop, ko mi mož namiguje na nežnosti in me poskuša potegniti v objem. Na srečo je že navajen. Enkrat ne mesec pride nekaj takih dni, ko me gleda le od daleč in mi vsake toliko pomaha. Kak dan, ko se počuti posebno pogumnega, se mi po tiho približa in na mizo pred mene položi kavo in temno čokolado.
Tiste dni tudi otroci hodijo okoli mene v nekoliko večjem krogu. Igre so nekoliko tišje, a še vedno veliko preglasne. Tudi pes mi gre na živce, ko me gleda s svojimi velikimi očmi, kot da bi hotel reči: »Ja, tečna si, naj že mine«.
Ne, nisem si všeč, niti malo. Vsake toliko se mi zazdi, da bom eksplodirala. Se dvignila od tal, se z nogami oprijela lestenca, z rokami mahala pod strop, izvajala nekoordinirane gibe v stilu pevke Sie v videospotu pesmi Chandelier.
V tistih najtežjih dneh se mi vsake toliko celo zazdi, da bi bilo potrebno skriti ostre predmete. In ne, načeloma nimam vedenjskih motenj (vsaj mislim, da ne) in ne uživam pomirjeval (za enkrat). Načeloma znam najti mir v sebi ne glede na to, kako težek in stresen dan je za menoj, in lahko mirno zaspim. Gre le za hormonske motnje. Le?! Glede na vsakomesečne odisejade lahko samo upam, da me bo prehod v meno zgrešil. Popolnoma.
Moške bralce prosim, da enkrat za vselej poskusijo razumeti, da predmenstrualni sindrom ni le izgovor za žensko tečnobo. Izčrpanost, razdražljivost, motnje zbranosti … v kombinaciji z istočasnimi bolečinami v trebuhu, glavobolu, zbadanjem v križu in napetih prsih res ni nekaj, kar bi si z veseljem izmišljevale. V nas se pretepata hormon sreče, serotonin, in progesteron, steroidni hormon, ki pomaga, da se, ko pride do nosečnosti, zarodek ugnezdi v maternici. In od teh obeh imate veliko koristi, tako da … potrpljenje prosim.
In kaj vse to povzroča?
Stres, ki ga je vedno več, vsekakor ne pripomore. Premalo počitka, premalo časa za telesno vadbo in sproščujoče aktivnosti. Kaj točno povzroči, da se enkrat mesečno iz muck spremenimo v divje rise, strokovnjaki še odkrivajo. Prav tako nam že ponujajo razno razne pripravke in zvarke, ki naj bi pomagali. In za resne primere: pomirjevala. Spet.
Glavni neposredni dejavnik, ki jih povzročajo podnebne spremembe, je povečana pogostnost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, ki imajo za posledico tudi materialno škodo, selitve prebivalstva, pomanjkanje hrane in vode, povečano smrtnost in širjenje bolezni, … in bolj intenziven PMS. Nekatere raziskave potrjujejo povezavo sprememb vremena s spremembo menstrualnega ciklusa. To pomeni, da vreme in vremenske spremembe vplivajo tudi na to, kako zelo bomo ženske (z moškim izrazom povedano) tečne. In koliko časa bomo tečne.
Za povprečne prebivalce planeta Zemlja so podnebne spremembe poleg politike ena izmed tem, ki nas na splošno ne zanimajo preveč. O njih se ne pogovarjamo radi. Vsake toliko nas sicer zaskrbi višanje temperatur ozračja, tanjšanje ozonskega plašča (ker bomo bolj zgubane … še dobro, da se kozmetična industrija hitro razvija in to ne bo tak problem), ogrevanje oceanov in taljenje ledenih plošč, vedno manj snega, višanje nivoja morja … Malo bolj nas prizadenejo ekstremni vremenski pojavi. Na splošno se pa ne ukvarjamo veliko ne s politiko in ne s klimatskimi spremembami. Za začetek bo dovolj že, če se zavemo, da je to dvoje med seboj močno povezano. In s tem ne mislim samo na protestne shode Mladi za vremenske spremembe, in nikamor s tem ne želim ciljati na politične stranke, kot je Levica, ki te proteste piarovsko koristijo v lasten prid. Spremembe, ki vplivajo tudi na PMS, namreč čutimo tudi tiste ženske, ki se politično spogledujemo z desnim polom.
V ugodnih vremenskih razmerah, takih, ki smo jih navajene, smo manj tečne, ker manj trpimo. V ugodni politični klimi, ko živimo v miru in v obdobju obilja, smo izpostavljene manj stresu, in smo spet manj tečne. In če se politika na primeren način loti še podnebnih razmer, no … potem pa bomo morda res morale začeti iskati izgovore.
