Kaj je Müra šepetala?

Avtor: dr. Drago Čepar
»Ne me Večni záto stvoro, da bi val moj brate lóčo!«, je Müro slišal šepetati Jožef Klekl starejši pred več kot sto leti. »Prekmurje, kje pa je to?«, je pred sto leti vprašal član nove slovenske oblasti v Ljubljani.
Da bi prisluhnili šepetu Mure in bolje spoznali ta prelepi del domovine, smo iz Moravč, Mengša, Škofje Loke, Brezovice, Trebnjega, Ljubljane in okolice v okviru projekta SLS Povežimo Slovenijo 24. septembra poromali k Mariji na Logu v Turnišču, se ji zahvalili za njen prispevek k združitvi pred 100 leti ter Kranjci skupaj s Prekmurci praznovali sto let združitve.
Župnik gospod Toni Brinjovc nas je prijazno pričakal, v nagovoru med mašo pa poudaril ljubezen in medsebojno povezanost; gospa Marija Jamnik je z občutenim petjem in orglanjem poglobila romarsko doživetje prazničnosti in hvaležnosti; gospod predsednik Marjan Podobnik je prebral berilo.
Prijazno so nas pričakali domačini, med katerimi so bili župan občine Turnišče gospod Borut Horvat, župan (SLS) občine Kobilje gospod Robert Ščap, župan (SLS) občine Tišina gospod Franc Horvat, predsednica OO SLS Puconci gospa Sonja Fartek, državni svetnik gospod Marjan Maučec, predsednik OO SLS Moravske toplice gospod Drago Ivanič s skupino sodelavcev, v kateri je bil s soprogo tudi gospod Martin Horvat, ki ima Prekmurje v glavi in srcu in nas je potem spremljal po prekmurski ravnini, Lendavskih goricah in Goričkem.

Ob bograču, gibanici in kozarcu rujnega v gostilni Matjašec smo jih prosili, naj pošljejo štorklje na dolgo službeno pot po Sloveniji; si povedali skrbi in načrte; potrdili usmeritve SLS, posebej ljubezen do slovenskega jezika in zemlje, podporo zdravi družini, prizadevanje, da človek ostane najvišje na lestvici stvarstva – višje od volka in medveda; opomnili smo se, da gremo 10. oktobra na Tromostovje.
Na Otoku ljubezni so nas seznanili z büraštvom, stopili smo v edini slovenski plavajoči mlin na Muri in se po njej prepeljali z brodom; povzpeli smo se na najvišji slovenski razgledni stolp Vinarium, na katerega se je prvega maja letos povzpelo 2.121 obiskovalcev, in se spustili v klet največjega slovenskega gradu v vasi Grad na Goričkem, ki ima toliko sob, kolikor ima leto dni.
V Beltincih nas je na kraju, kjer se je 17. avgusta 1919 zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo združitev, leta 1991 pa na taboru SLS-SKZ 10.000, ob pomniku Matiji Slaviču, Jožefu Kleklu starejšemu in Ivanu Jeriču, sprejela skupina domačinov, med njimi župan občine Beltinci gospod Marko Virag s sodelavci, gospod župnik Boris Kučko in naš član, ki je kot pravnik med drugim delal v gospodarstvu, na ministrstvu za delo, veleposlaništvu RS pri Svetem sedežu in vodil največji slovenski Center za socialno delo, gospod Jožef Tivadar s soprogo.
V prijetnem druženju smo doživeli naravne lepote, zgodovino in kulturno dediščino versko in narodnostno najbolj raznolikega dela Slovenije, kjer prebivalci različnih narodnosti in ver že stoletja živijo v sožitju. Ob vodilu Povežimo Slovenijo: »Prost mora biti, prost, moj rod, na svoji zemlji svoj gospod«, smo razmišljali o sožitju ter o prihodnosti Slovenije in Slovencev v svetovni skupnosti narodov in držav.

Hvala Prekmurcem za gostoljuben sprejem na vseh točkah naše poti, gospodu predsedniku Marjanu Podobniku, da se nam je pridružil, gospodu Miru Dovču, očetu ustanovitelja Jare Raje, pa za z občutkom podarjene razpoloženjske glasbene dodatke na poti.