Kitajsko sprejetje Blockchain tehnologije je mnogim zadalo »brco v rit«

Avtor: Marko Vidrih

Iz Kitajske prihaja vedno več novic o kriptovalutah in Blockchain tehnologiji, še posebej od konca oktobra 2019, ko je kitajski predsednik Ši Džinping (Xi Jinping) pozval k pospešitvi uporabe Blockchain tehnologije v državi.

Kitajski predsednik je javnosti naštel na desetine primerov uporabe kot so pregled posojil, zdravstveno varstvo, boj proti ponarejanju, trgovinske verige in preskrba s hrano, ki jih je treba nadgraditi z Blockchain tehnologijo. Ši je poudaril, da bi lahko z razvojem tehnologije Blockchain »Kitajska pridobila prednost v teoretičnih, inovativnih in industrijskih vidikih tega nastajajočega področja.« To je bila zelena luč za nadaljnji razvoj Blockchaina in pospešitev razvoja kitajskih »kripto« startupov.

Nekaj dni po objavi je Kitajska zagnala sistem za pametno identifikacijo mest, ki temelji na Blockchain tehnologiji, da bi podprla interakcijo med infrastrukturo podatkov in mest. Sistem so zagnali kitajski center za razvoj mest, kitajska akademija družbenih ved, inštitut za industrijsko in informacijsko raziskovalni center Zhongguancun za tehnologijo dvodimenzionalne kode.

Sistem – razvit, distribuiran in upravljan na Kitajskem – temelji na enotnih pravilih izdaje, analiziranju distribuiranega shranjevanja in zaščiti pred nepooblaščenim dostopom. Do zdaj sistemi za kodiranje niso bili enotni, kar pomeni, da podatkov ni bilo mogoče preprosto deliti med različnimi ministrstvi in industrijami.

Zdi se, da ima kitajska vlada, za razliko od mnogih, dobro predstavo o tem, kako bi lahko tehnologija Blockchain olajšala potek dela v različnih gospodarskih panogah in s tem prinesla gospodarske koristi.

Mali koraki v velikih čevljih

Prvi korak k uporabi Blockchaina je bil narejen leta 2016, ko je kitajsko ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo objavilo poslovni načrt (white paper) o tehnologiji Blockchain na kitajskem in razvoju aplikacij, v kateri so navedene prednosti Blockchaina. Načrt razlaga tudi kako bi bilo Blockchain aplikacije mogoče urediti v različnih gospodarskih panogah. Omenjeno je bilo več industrij, ki bi lahko uporabile tehnologijo, prednost je bila dana finančnemu sektorju.

Od takrat tako kitajske oblasti kot zasebna podjetja delajo na tem, kako in kje uporabiti tehnologijo Blockchain. Toda ob upoštevanju splošno previdnega odnosa kitajske vlade do sistemov, ki uporabljajo porazdeljene registre – zlasti kriptovalut – ni bilo implementiranih veliko veljavnih rešitev, ki temeljijo na Blockchainu. Toda v letu 2019 so se razmere začele spreminjati in pojavilo se je več novih Blockchain projektov, zlasti v identifikacijskih sistemih.

Letos poleti so v različnih regijah države napovedali ali začeli izvajati številne projekte, vključno s projektom »5G + Blockchain«. Poleg tega je mesto Guangdžov uvedlo sistem pametnih pregledov bankrota, spletno mesto za podjetniške storitve, ki uporablja tehnologijo Blockchain in prepoznavanje obraza.

Julija je provinca Junan uvedla prvi Kitajski e-sistem računov za turistične atrakcije. Nato je bilo avgusta 2019 v Šenženu izdanih približno 6 milijonov elektronskih računov na osnovi Blockchaina. Po tem dogajanju je prišla novica o pobudi za digitalni ID za pametna mesta, ki temelji na Blockchainu, da bi spodbudili razvoj digitalne ekonomije.

Ti projekti kažejo, kaj si želi Kitajska in o čem je govoril Ši Džinping konec oktobra 2019. Od njegovega govora so številne vladne in druge organizacije napovedale razvoj različnih rešitev z uporabo Blockchain tehnologije.

Celo kitajska vojska zdaj domnevno razmišlja o uporabi tehnologije, kar bi lahko uvedlo sistem nagrajevanja za upravljanje osebnih podatkov in spodbudo delovne sile.

Tako je sprejetje Blockchaina našlo plodno zemljo na Kitajskem, kjer lahko pomanjkanje obstoječe infrastrukture spodbudi hitrejše sprejemanje novih tehnologij. V kitajskem kontekstu sta pomembnost, ki jo vlada pripisuje digitalni ekonomiji in tehnologi Blockchain pomemben signal, ki bi ga morali vlagatelji vzeti resno.

Digitalna identifikacija je ključni element za gradnjo zaupanja v decentraliziranem okolju. Zato so decentralizirane rešitve za identifikacijo uporabnikov v zadnjih letih postale priljubljena smer razvoja Blockchain tehnologije. Slednja se namreč lahko uporablja za sinhronizacijo podatkov med sodelujočimi ekosistemi, kjer sodelujejo tako ponudniki kot potrošniki informacij.

Blockchain drugod po svetu

V drugih državah vlade in finančne organizacije prav tako razmišljajo o tem, ali je mogoče Blockchain uporabiti v različnih sistemih za zmanjšanje stroškov in olajšanje dostopa državljanov do podatkov.

Južna Koreja

Julija 2019 se je sedem velikih južnokorejskih podjetij združilo in razvilo sistem za mobilno identifikacijo, ki temelji na tehnologiji Blockchain. Zagon sistema je predviden leta 2020. Blockchain omrežje je dobilo ime Initial DID Association.

Ena glavnih značilnosti novega sistema bo ta, da bo deloval brez posrednikov. Sistem bo posameznikom in organizacijam omogočil nadzor nad svojimi digitalnimi podatki za spletne transakcije, pa tudi shranjevanje različnih osebnih podatkov, kot so podatki o registraciji rezidentov ali številke bančnih računov.

Med podjetji, ki so se pridružila konzorciju, je denimo gigant Samsung, večje telekomunikacijske družbe kot so KT Olleh, SK Telecom in LG U +, banki KEB Hana in Woori ter finančno IT podjetje Koscom.

Velikost in obseg projekta pa sta se oktobra znatno povečala, ko sta se pridružili še dve ključni podjetji: izdajalec kreditnih kartic BC Card in Hyundai Card, skupaj z bankama Shinhan in Nonghyup.

Konzorcij poudarja, da bo Blockchain tehnologija zagotovila le potrebne podatke za preverjanje identitete, ne pa celotnega potrdila, in da so razvili varnostne ukrepe za zaščito osebnih podatkov. Ideja je, da se osebi omogoči, da nadzoruje svojo identiteto, kvalifikacije in osebne podatke.

Evropa

Tudi Evropska unija je v zadnjih nekaj letih začela javno priznavati Blockchain tehnologijo. Februarja 2018 je Evropska komisija ustanovila EU Blockchain Observatory in Forum, da bi utrdila glavne razvojne tehnologije in podprla evropske države, ki sodelujejo s strankami, ki delujejo v Blockchain prostoru.

Komisija financira Blockchain projekte z raziskovalnimi programi EU, kot sta FP7 in Horizon 2020. Do leta 2020 bo financirala projekte, ki uporabljajo tehnologijo Blockchain v višini 340 milijonov evrov. Septembra 2019 je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije objavilo poročilo z naslovom »Blockchain for digital government.«

Glede na poročilo je Evropska komisija med drugim opredelila primere Blockchain tehnologije v vladnem sektorju za upravljanje osebnih podatkov državljanov, poročanje o davkih in e-glasovanje.

Poročilo navaja, da je oblikovanje referenčne Blockchain infrastrukture, sestavljene iz certificiranih neodvisnih vozlišč za gostovanje javnih storitev, že postalo prednostna naloga politike EU.

Blockchain se bo široko uporabljalo v javni domeni za zagotavljanje naprednejše funkcionalnosti, obdelavo več transakcij brez nepotrebnih finančnih stroškov in odstranjevanje pravnih ovir.

V primerjavi z vsemi drugimi državami EU je Estonija najbolj napredovala pri izvajanju Blockchaina v vladnem sektorju. V prvi polovici leta 2016 je estonska vlada in sistem digitalnega podpisovanja podjetja Guardtime, dosegla dogovor o prenosu podatkov elektronskih zdravstvenih kartotek več kot milijona državljanov na Blockchain.

Kaj sledi?

Uvedba Blockchain tehnologije v vladnem sektorju po vsem svetu je neizogiben proces. Vredno je spomniti na stališče, ki so ga do tehnologije Blockchain države imele pred nekaj leti, in pogledati, kaj se dogaja zdaj.

Implementacija Blockchaina v vladah ponuja veliko priložnosti, saj so sistemi, ki temeljijo na Blockchainu veliko boljši od sistemov za upravljanje s papirji, ki imajo številne ranljive razsežnosti. Države, usmerjene v prihodnost, kot sta Kitajska ali Južna Koreja želijo čim prej implementirati Blockchain, kaj pa Slovenija?