Kaj je pripor in kdaj se pripor odpravi?

11498
Pripor Foto: Pixabay

Pripor je značilen za tri glavne vrste pripornikov:

  • Osebe, ki so bile aretirane in so pridržane v postopku dogovora o priznanju krivde, sojenja ali obsodbe;
  • Osebe, ki so bile obsojene za prekršek in prestajajo kazen (običajno) krajšo od enega leta;
  • Osebe, ki so bile obsojeni na zapor in bodo kmalu premeščene v drugo ustanovo.

Pripor upravlja okrožna ali mestna policijska uprava. Pripor je ustanova v manjših skupnostih, kjer je mogoče za kratek čas pridržati enega do nekaj aretiranih, dokler niso premeščeni v bližnji zapor.

Vsako leto je v pripor pripeljanih veliko več pripornikov, kot je kasneje zapornikov. Pridržana oseba lahko ostane v priporu od nekaj ur do nekaj dni, dokler v sodnem postopku ni odobren izpust.

Precej pridržanih oseb, ki pristanejo v priporu, je pijanih, prihajajo s poškodbami zaradi pretepov / napadov, ki so privedli do aretacije, in / ali so duševno bolni.

Pripor Foto: Pixabay

Pripor in razglasitev sodbe

Ob izreku sodbe, s katero senat obsodi obdolženca na kazen zapora, odredi pripor, če je podan kateri od pripornih razlogov (begosumnost, ponovitvena nevarnost kadar ima elemente nasilja).

Če izreče pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom z navodili prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, sodišče tudi odredi ukrepe prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi.

Ker po zakonu odrejen pripor in ti ukrepi veljajo najdlje do izreka sodbe, je vedno potrebo o teh posebej odločiti, ne glede na to ali je obdolženec v priporu, ali ga je potrebno šele dati v pripor, ali mu izreči enega od varnostnih ukrepov. Redko je sicer možno, da ne bi bil v priporu do izreka sodbe, nakar bi mu sodišče ob izreku odredilo pripor, saj večinoma obstajajo priporni razlogi že v predkazenskem postopku.

Pripor sodišče vedno odpravi, kadar:

  1. izreče oprostilno sodbo,
  2. izreče obsodilno sodbo, vendar je kazen odpuščena, ali so prenehali priporni razlogi ali pripor več ne bi bil sorazmeren ukrep, glede na izrečeno kazen,
  3. je storilec obsojen le na denarno kazen,
  4. je storilcu izrečen le sodni opomin,
  5. je storilcu izrečena pogojna obsodba,
  6. je kazen že prestal s priporom,
  7. je zavrnjena obtožba ali zavržena obtožnica  (razen zaradi nepristojnosti sodišča).

Če pa so v pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom s prepovedjo približevanja, se glede teh ukrepov smiselno uporabljajo določbe o priporu, torej se po potrebi te podaljšajo ali tudi odpravijo.

Senat mora najprej zaslišati državnega tožilca ali obdolženca, odvisno od tega, kdo je podal zahtevo, in potem odločiti o podaljšanju ali odpravi pripora ali katerega od varnostnih ukrepov. Pripor se lahko izreče tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog državnega tožilca.

Možno pa je, da se pripor podaljša do nastopa zaporne kazni, takrat ima pripornik status obsojenca že od trenutka pravnomočnosti sodbe. O tem odloča po glavni obravnavi in do pravnomočnosti sodbe isti senat, vendar je ta sedaj zunajobravnavni. Z izvršitvijo zaporne kazni se mora počakati do pravnomočnosti obsodilne sodbe. Če je v priporu obtoženec lahko zahteva premestitev v zavod za prestajanje zaporne kazni še pred pravnomočnostjo, na zahtevo dano pred sodiščem na zapisnik.

Razlike: hišni pripor in hišni zapor

Hišni pripor

  1. Kadar so podani priporni razlogi, vendar ni neogibno potreben pripor za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka,
  2. sodišče s sklepom o odreditvi hišnega pripora določi, da se obdolženec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva in javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodišče lahko tudi omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oz. ga ne oskrbujejo,
  3. sodišče izjemoma dovoli, da se za določen čas oddalji iz prostorov (obvesti policijsko postajo!), če je to neizogibno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine in za opravljanje dela,
  4. če se brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hišni pripor, ali izven dovoljenega časa, lahko sodišče odredi pripor,
  5. sodišče pošlje sklep o odreditvi hišnega pripora pošlje tudi policijski postaji. Izvajanje hišnega pripora nadzoruje sodišče sámo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega pripora, o morebitnih kršitvah pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče.
  6. Če policija obdolženca brez dovoljenja zaloti zunaj kraja, določenega v sklepu mu zame prostost in ga brez odlašanja privede k preiskovalnemu sodniku.
Pripor Foto: Pixabay

Hišni zapor

  1. Kazen zapora do 9 mesecev se lahko nadomesti s hišnim zaporom,
  2. o nadomestnem hišnem zaporu odloči sodišče s sklepom ® določi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo,
  3. sodišče obsojencu izjemoma dovoli, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela,
  4. če se brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hišni zapor, ali izven dovoljenega časa, lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši,
  5. sodišče pošlje sklep o nadomestnem hišnem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji, na območju katere se izvaja hišni zapor. Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče sámo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče.

Hišni zapor je torej precej podoben hišnemu priporu, razen da pri hišnem zaporu ni omejitve ali prepovedi stikov z določenimi osebami.

PUSTITE KOMENTAR