Pritožba: roki, razlogi, postopek in kdo se lahko pritoži?

11167
Pritožba Foto: Pixabay

Pravico do pritožbe imajo:

  • obdolženec – samo v svojo korist in nikoli v škodo,
  • upravičeni tožilec – državni tožilec se sme pritožiti tudi v korist obtoženca, zasebni tožilec in oškodovanec pa le v škodo obtoženca,
  • zagovornik in zakoniti zastopnik obtoženca – brez posebnega pooblastila, vendar ne zoper volje obtoženca,
  • zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojenec/posvojitelj, brat/sestra in rejnik – v obdolženčevo korist ,
  • oškodovanec – samo glede stroškov postopka, razen če vstopi na mesto DT, takrat se lahko pritoži iz vseh razlogov,
  • lastnik odvzetega predmeta ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,
  • pravna oseba, ki ji je izrečen ukrep odvzema premoženjske koristi.

Pritožba in pritožbeni roki

Splošni rok za vložitev pritožbe je 15 dni, v skrajšanem postopku pa 8 dni (in kadar zakon določa drugače).

Rok se vedno šteje od dneva pravilne vročitve sodbe dalje. Za pravilno vročitev se šteje, da je to zadnja vročitev in sicer obdolžencu, drugim osebam, ki se lahko pritožijo v obtoženčevo korist tudi od trenutka vročitve, oškodovancu, zasebnemu tožilcu in oškodovancu kot tožilcu od trenutka vročitve njihovem pooblaščencu, če ga imajo, sicer pa njim osebno.

15 dnevnega roka ni možno podaljšati, razen če je v pravnem pouku stranki dan napačen rok, ta ne more biti njemu v škodo, če pa je obtoženec zamudil pritožbeni rok iz upravičenega razloga, sme zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, vendar te pravice nimajo druge osebe, tudi če se lahko pritožijo v njegovo korist.

8 dnevni rok velja za pritožbo v skrajšanem postopku in v postopku zoper mladoletnike, razen v izjemnih primerih, ko je ta 15 dnevni (razen v enotnem postopku, ko se sodi mladoletnika in polnoletniku hkrati ali tečeta v enotnem postopku hkrati redni in skrajšani postopek-med dvema rokoma obvelja daljši rok).

Pritožba Foto: Pixabay

Pritožba in pritožbeni razlogi

Pritožbeni razlogi so:

  1. bistvene kršitve določb kazenskega postopka,
  2. kršitev kazenskega zakona,
  3. zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja,
  4. pritožba zaradi:
  5. odločbe o kazenskih sankcijah
  6. odločbe o odvzemu premoženjske koristi
  7. odločbe o stroških kazenskega postopka
  8. odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih ali
  9. odločbe o objavi sodbe v medijih (tisk, radio, TV)

Sodišče 2. stopnje ob pritožbi po uradni dolžnosti vedno preizkusi:

  • ali so podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka
  • ali je bil v škodo obtoženca prekršen KZ.

Pritožba in postopek s pritožbo

  1. Vložitev pritožbe

Vsebina pritožbe:

  1. navedba sodbe zoper katero se podaja,
  2. razlog za izpodbijanje,
  3. obrazložitev pritožbe,
  4. predlog o delni ali popolni razveljavitvi sodbe oz. njeni spremembi,
  5. podpis pritožnika.

Pritožba se poda pri sodišču, ki je izreklo sodbo na 1. stopnji, število izvodov mora biti zadostno, da se pošlje še nasprotni stranki in njenemu zagovorniku, da na njo odgovorita.

O vložitvi pritožbe in rokih ter potrebnemu številu izvodov se stranka mora poučiti ob razglasitvi sodbe in v pisni sodbi.

  • Preizkus pritožbe

Prepozna in nedovoljena pritožba se zavrže s sklepom predsednika senata sodišča 1. stopnje. Prav tako se zavrže, če ni moč ugotoviti, na katero sodbo se nanaša, če nima predpisanih sestavin in jo pritožnik niti v dodatnem roku ne dopolni.

Zavrže se torej pritožba, če:

  1. je nedovoljena,
  2. prepozna,
  3. ni moč ugotoviti na katero sodbo se nanaša,
  4. nima vseh sestavin (in je vložnik ne dopolni v navedenem roku).

Predsednik senata sodišča 1. stopnje je pristojen za zavrženje tudi tiste pritožbe, ki je podana zoper sodbo sodišča 2. stopnje. Tudi če je očitno po pomoti poslana sodišču 2. stopnje in so podani razlogi za zavrženje, jo sodišče 2. stopnje ne more zavreči, saj ni pristojno. 

Pomota pri pošiljanju pritožbe se vrednoti glede na to, ali jo je poslala prava vešča oseba ali ne. Če je na višje sodišče poslana zaradi nevednosti ali očitne pomote, se odstopi sodišču 1. stopnje, če pa  jo je poslala prava vešča oseba, se nevednost ne upošteva. Če je pravočasno poslana na nepristojno sodišče, se šteje, da je pravočasna, četudi je na pristojno sodišče prispela po roku za pritožbo.

Pritožba Foto: Pixabay

Suspenziven učinek ima le pravočasna in dovoljena pritožba, če se zavrže tega učinka nima. Izjema je vrnitev v prejšnje stanje, kadar iz opravičljivega razloga obtoženec ne poda pravočasno pritožbo, kar pa ne velja za druge osebe, ki lahko za njega vložijo pritožbo.

Pogoj za pritožbeni rok je tudi pravočasna vročitev pritožniku pisne sodbe, saj rok za pritožbo tako še ne more teči. Tudi če predsednik senata ugotovi, da je sodba postala pravnomočna in odredi njeno izvršitev, ne more postati pravnomočna, če sodba upravičencem ni bila pravilno vročena.

Če senat sodišča 2. stopnje, po preizkusu pritožbe senata sodišče 1. stopnje pritožbo zavrže, zoper tega sklepa ni pritožbe.

Ta sklep in odredbo predsednika senata sodišča 1. stopnje o pravnomočnosti sodbe je  mogoče izpodbijati le z zahtevo za varstvo zakonitosti.

  • Odgovor na pritožbo

Če je po preizkusu senata sodišče 1. stopnje to ni zavrglo, se pritožba pošlje nasprotni stranki (in njenemu zagovorniku, tudi če gre za očitno neutemeljeno pritožbo), da v roku 8 dni odgovori na pritožbo. Odgovor na pritožbo ni obvezen.

Po prejemu odgovora, pošlje sodišče 1. stopnje celoten spis, pritožbo in odgovor nanjo sodišču 2. stopnje.

Tako se zagotavlja kontradiktornost postopka. Stranke, ki lahko v korist obtoženca vložijo pritožbo ne morejo odgovoriti na pritožbo nasprotne stranke.

Pritožba se ne vroča oškodovancu, razen če je stranka v postopku ali če se je obtoženec pritožil zaradi prisojenega premoženjskega zahtevka oškodovancu. Če gre v pritožbi samo za premoženjski zahtevek, se ta pritožba ne vroča državnemu tožilcu, saj se ne nanaša nanj.

 Odgovor na pritožbo ni dolžnost nasprotne stranke, ta se ni dolžna izjaviti in tudi ne šteje, da se strinja z pritožbo.

Sodišče 2. stopnje ne more odločiti o pritožbi, dokler ni bila dana možnost nasprotni stranki, da se izjasni o pritožbi oz. ni bila pritožba vročena vsem strankam, ki jim mora biti vročena. Izjema so pritožbe zoper sklepe, ki jih ni potrebno vročati nasprotni stranki, razen sklepa o sodnem opominu. Tudi sklep o izreku varnostnega ukrepa mora biti vročen nasprotni stranki.

PUSTITE KOMENTAR