Revščina – položaj, ki mu ljudje želijo pobegniti
Revščina je lakota. Revščina je pomanjkanje zavetja. Revščina je ko je človek bolan in ne more obiskati zdravnika. Revščina je ko človek nima dostopa do šole in ne zna brati. Revščina je ko nekdo nima zaposlitve, ga je strah prihodnosti, živi po en dan naenkrat.
Povprečni letni čisti razpoložljivi dohodek gospodinjstva je v Sloveniji lani znašal 23.039 EUR in je bil tako za 783 EUR višji kot v letu 2017. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je povečal za 343 EUR (na 9.333 EUR), povprečni izenačeni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, izračunan s prilagojeno lestvico enakovrednosti OECD, pa se je povečal za 542 EUR (na 14.127 EUR).
Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva v Zahodni Sloveniji je bil za 996 EUR višji kot v Vzhodni Sloveniji. Najvišja je bila v osrednjeslovenski (10.222 EUR) in najnižja v pomurski (8.571 EUR). V primerjavi z letom prej se je dohodek povečal v desetih statističnih regijah, najbolj na Posavskem in Gorenjskem ter najmanj na Goriški in Pomurski. Povprečni dohodek na člana gospodinjstva se je v primorsko-notranjski in obalno-kraški statistični regiji nekoliko zmanjšal.
Največji delež v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva predstavljajo dohodki iz zaposlitve (60,5 %) in pokojnin (22,2 %), sledijo družinski in socialni prejemki (9,9 %). Najnižje deleže v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva so predstavljali dohodki iz samozaposlitve (5,2 %) ter kapitalski in drugi dohodki (2,2 %). Delež dohodka iz zaposlitve se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 1,1 %, delež kapitala in drugih dohodkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev je ostal enak, delež vseh drugih dohodkov (pokojnine, dohodek iz samozaposlitve in družinske in socialne prejemke) se je skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva nekoliko zmanjšal.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji leta 2018
Po podatkih SURS in GURS je bila stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti preteklo leto najvišja v statističnih regijah Pomurska (21,6 %), Savinjska (19,5 %) in Podravska (19,2 %), najnižja pa na Gorenjskem (12,2 %), Jugovzhodna Slovenija (12,4 %) in osrednjeslovenska (13,4 %) statistična regija.
Večina ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, je živela v osrednjeslovenski (72.000) in podravski (61.000) statistični regiji, najmanj pa na Primorsko-notranjski (5.000) in Zasavski (9.000) statistični regiji. V primerjavi s preteklim letom se je delež oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, v devetih statističnih regijah zmanjšal in v treh (Primorsko-notranja, Goriška in Pomurska) povečal.
Revščina tudi ob delu
Če je revščina merjena z dohodkom gospodinjstev, so vsi vključeni v gospodinjstvu v revščini ali pa ni nihče. O revščini ob delu govorimo, ko so ljudje pod pragom minimalnih prihodkov, kljub temu, da delajo in prejemajo plačilo.
Za večino ljudi, ki se spopadajo z revščino ob delu veljajo podobne težave; naj bo to nizka urna postavka (zlasti pri delu s krajšim delovnim časom), skrbne odgovornosti pri delu, ki presegajo predpisano mesečno število opravljenih ur, ovire pri socialni vključenosti, s katerimi se spopadajo zaradi invalidnosti, visoki stroški najema stanovanja in celo strah, da bi izguba službe ogrozila varnost družine.
Revščina ob delu je v Sloveniji nihala okoli 6,5 % (med 6,1 % in 7,1 %) v letih 2012–2017 (Eurostat, 2018). V letu 2017 je znašala 6,6 %. Pri revščini ob delu med državami obstaja velika razlika med zaposlenimi in samozaposleni. V letu 2017 so bile stopnje 4,2 % in 26,8 %.
Leta 2018 je bila minimalna plača tik nad pragom tveganja revščine iz leta 2017 in jo je prejemalo 4,8 % vseh delovno aktivnih.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o minimalni plači (2018) je zvišal minimalno plačo s 638 EUR na mesec, brez prispevkov za socialno varnost in davkov na 667 v letu 2019 in 700 evrov v letu 2020. Vnesena je tudi formula izračuna za leto 2021, ki bo ohranjala neto minimalno plačo za 20 % nad minimalnimi življenjskimi stroški. Zakon je iz izračuna minimalne plače izključil vse preostale bonuse in dodatke.
Šteje se, da so plače na splošno v Sloveniji prenizke in posledično je prisotna tudi revščina ob delu. Zmanjšanje deleža zaposlenih z nizkimi plačami ostaja izziv.
V letu 2018 je stopnja tveganja revščine enaka (13,3%), prag tveganja revščine višji kot v letu 2017
V letu 2018 je bila stopnja tveganja revščine (13,3 %) enaka kot leta 2017, stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti (16,2 %) pa je bila 0,9 odstotne točke nižja kot v letu 2017. letni prag tveganja revščine se je povečal za 318 EUR, tj. na 7.946 EUR ali 662 EUR na mesec.
V letu 2018 je revščina zajela skoraj 13 % Slovencev
Po statistiki dohodka in življenjskih pogojev (SILC) za leto 2018 je stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 13,3 %. To pomeni, da je v letu 2018 približno 268.000 ljudi v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine, kar je enako kot leto poprej.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je bil določen na 7.946 EUR; neto razpoložljivi mesečni dohodek ljudi pod pragom tveganja revščine je bil tako pod 662 EUR na odraslo osebo. Mejna vrednost za štiričlansko družino z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je bila določena na 1.391 EUR na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 993 EUR na mesec.
Stopnja tveganja revščine je bila enaka kot leto poprej. Prag tveganja revščine se je povečal za 318 EUR na leto. Izračun temelji na dohodku, pridobljenem iz leta 2017, saj je bilo leto 2017 referenčno dohodno leto za raziskavo 2018. V letu 2017 se je povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstva povečal, tako se je povzročil srednji izenačeni razpoložljivi dohodek gospodinjstva in tudi prag tveganja revščine. Ginijev koeficient (merilo za statistično disperzijo) se je zmanjšal za 0,3 p.p. V primerjavi z letom 2017 je razmerje kvintilnih razredov ostalo enako. Zato lahko sklepamo, da je bil dohodek nekoliko bolj enakomerno razporejen med gospodinjstvi.
Med 268.000 osebami pod pragom tveganja revščine je bilo 89.000 upokojenih (18.1 % vseh upokojencev), od tega 60.000 žensk in 29.000 moških, 52.000 delovno aktivnih (6 % vseh zaposlenih). Od tega 31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih, 46.000 brezposelnih (45,7 % vseh brezposelnih oseb), 45.000 mladoletnih otrok (11,7 % vseh otrok) in 36.000 drugih oseb (20,4 % vseh oseb, ki niso sposobne za zaposlitev, domači, študentje, druge neaktivne in nerazvrščene osebe).
V primerjavi s preteklim letom se je stopnja tveganja revščine zmanjšala za zaposlene za 0,2 odstotne točke, za samozaposlene za 2,7 p.p. za mladoletne otroke za 1,1 p.p., za brezposelne za 3,9 p.p., za upokojence za 2,2 p.p. za druge neaktivne in nekvalificirane osebe pa za 1.3 p.p.
Revščina v Sloveniji je zaradi socialnih transferjev nižja
Če socialni transferji – družinski in socialni prejemki – ne bi bili upoštevani kot dohodek, bi stopnja tveganja revščine znašala 23,4 %. Če bi od dohodka odšteli tudi pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine povečala na kar 40,5 %. Vpliv socialnih transferjev na znižanje stopnje tveganja revščine je bil 0,6 odstotne točke, učinek pokojnin pa je za 1 odstotno točko nižji kot prejšnje leto.
Ti podatki kažejo, da v Sloveniji socialni transferji, vključno s pokojninami, še vedno pomembno vplivajo na znižanje stopnje tveganja revščine, vendar nekoliko nižje kot v prejšnjem letu.
Več kot 16 % Slovencem grozi revščina ali socialna izključitev
V primerjavi s preteklim letom se je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti zmanjšala za 0,9 odstotne točke. V letu 2017 je številka znašala 16,2 %, zato je v Sloveniji leta 2018 z revščino ali socialno izključenostjo ogroženo okoli 326.000 ljudi, to je 19.000 manj kot leto prej.
Manj oseb kot leta 2017 je bilo izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti zaradi zmanjšanja dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja hude materialne prikrajšanosti se je zmanjšala za 0,9 p.p. in zelo nizka stopnja intenzivnosti dela za 0,8 p.p. Stopnja tveganja revščine je ostala enaka kot v 2017.
Stopnja tveganja revščine in stopnja socialne izključenosti sta bili najvišji v Pomurski in najnižji v gorenjski statistični regiji.
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v Pomurski (16,5 %), Podravski in Zasavski (15,6 % v obeh) statističnih regijah, najnižja pa na Gorenjskem (10,3 %), Jugovzhodni Sloveniji in Posavski (11,1 %) regiji.
V primerjavi letom prej se je delež oseb pod pragom tveganja revščine zmanjšal v petih statističnih regijah (v Podravski, Posavski, Jugovzhodni Sloveniji, Osrednjeslovenski in Gorenjski) in se povečal v šestih. Delež je ostal enak tudi v savinjski statistični regiji.
Revščina ima veliko obrazložitev, ki se skozi čas spreminjajo. Najpogosteje je revščina položaj, ki mu ljudje želijo pobegniti. Torej je revščina poziv k ukrepanju – tako za revne kot za premožne – poziv k spremembi sveta, da bo še marsikdo lahko imel dovolj hrane, ustreznega zavetja, dostopa do izobraževanja in zdravja, zaščite pred nasiljem in glasu v tem, kar se dogaja v njihovih skupnostih.
Powered by Contextual Related Posts
