Brexit bo! Vendar vse kaže, da bo Britancem zdaj še slabše

Avtor: Marko Vidrih

Odločna konservativna zmaga v Veliki Britaniji ne pušča niti kančka dvoma, da so v današnji globalni enačbi nacionalni interesi najvišji, globalizacija pa je sumljiva.

Predstava, da globalna gospodarska integracija pomeni človekov napredek, je več kot sedem desetletij dobro uspevala, saj je močno pripomogla pri manjšem razmišljanju o uporabi sil med državami. Prihaja pa novo obdobje, v katerem nacionalni interesi prevzamejo prednost pred kolektivnimi vprašanji, s trgovinskimi dogovori, ki so jih izpogajale posamezne države.

Britanski volivci so v četrtek jasno povedali, da premierju Borisu Johnsonu in njegovi Konzervativni stranki izrecno zaupajo, da peto največje gospodarstvo na svetu »iztrga iz rok« Evropske unije (EU).

Britanija se zdaj sooča s še eno zapleteno fazo v svojem ločitvenem postopku – pogajanja o pogojih svojega prihodnjega gospodarskega odnosa s celino. Toda v takšni ali drugačni obliki je mantra (doseganje Brexita), ki jo je Johnson obljubil in jo lahko zdaj uresničuje, označila globoko spremembo v svetovnem trgovinskem sistemu.

Brexit odpira novo dobo trgovinskih sporazumov

Po drugi svetovni vojni so zmagovalni zavezniki zgradili mednarodni red na podlagi razumevanja, da ko države medsebojno menjavajo blago, postanejo manj nagnjene k različnim pobudam vojn in uporabi sil.

Odhod Britanije iz EU je najjasnejša manifestacija, da ta ideja ni več odločilnega pomena.

Zdaj se Velika Britanija loteva strategije, katere cilj je zagotoviti dvostranske trgovinske dogovore z glavnimi gospodarstvi, od ZDA in Kitajske do Avstralije in Indije.

Trgovinski dogovori so zapleteni in težki. Vključujejo izkrivljanje novih odprtih trgov za izvoz v zameno za izpostavljanje domačih podjetij novim konkurentom.

Aritmetika razkriva, da nobena kombinacija trgovinskih pogodb, za Veliko Britanijo verjetno ne bo v celoti nadomestila tistega, kar izgubi ob odhodu iz enotnega evropskega trga, ozemlja, ki sega vse od Grčije do Irske.

Britanija skoraj polovico izvoza pošilja v EU, tok blaga, ki ga ovira Brexit. Apelacija Velike Britanije kot sedeža večnacionalnih podjetij bo ogrožena, saj se bo ta ločila od celine. Izkoreninjenje mednarodnih trgovinskih dogovorov in porast nacionalističnih imperativ sta v mnogih državah pripeljali do okrepljene jeze javnosti zaradi vse večje gospodarske neenakosti ter dojemanja, da je trgovina blagodejna za izvršilni razred, medtem ko »navadne ljudi« pušča za seboj.

Bo Brexit povzročil naraščanje gospodarskega nacionalizma?

V Veliki Britaniji so borbene skupnosti uporabile junijski referendum 2016, ki je sprožil Brexit, kot protestno glasovanje proti bankirjem v Londonu, ki so povzročili katastrofalno finančno krizo in ki so nato prisilili »najrevnejše državljane«, da so s hudo fiskalno varčnostjo poravnali stroške. Zdaj se zdi, da bo prav Brexit vse skupaj še poslabšal.

Ekonomisti vidijo nevarnost, ki se odvija v ozadju. Opozarjajo na zgodovino, predvsem na veliko depresijo, ki jo je poglabljal val trgovinskega protekcionizma »tit-for-tat« (enakovredno povračilno sredstvo), ki so ga začele ZDA s carinskim zakonom Smoot-Hawley iz leta 1930.

Omenjeni zakon je močno zvišal carine na široko paleto kmetijskih in tovarniških izdelkov, zaradi česar so se ameriški trgovinski partnerji bujno odzvali. Ko se je svetovna trgovina razpadla, se je širil nacionalistični bes, ki je dosegel vrhunec v brutalnosti druge svetovne vojne.

Ker je Velika Britanija šokirala svet s svojim glasovanjem o izstopu iz EU, so se njene politične institucije zapletle v vozle. Podjetja so odložila naročila in naložbe, saj čakajo na jasnost v prihodnjih pogojih trgovanja.

Negotovost je že povzročila znatne stroške, tudi daleč zunaj Evrope, navaja novo poročilo, ki je plod strokovnjakov, kot so Tarek Hassan, ekonomist z bostonske univerze in trije evropski računovodski strokovnjaki, Stephan Hollander, Laurence van Lent in Ahmed Tahoun.

Vsako leto od referenduma je povprečno podjetje na Irskem – ki močno trguje z Veliko Britanijo – opazilo, da se je njegova rast naložb zmanjšala za 4,2 odstotka, naročil pa je, zaradi negotovosti, za 15 odstotkov manj, kot bi jih bilo sicer, zaključuje dokument.

Nekateri analitiki menijo, da so volitve povečale možnost, da bo gospod Johnson nadaljeval z mehkejšo obliko Brexita, s čimer bi Britanijo približal evropskemu trgu. Toda nekaj sprememb je vsekakor pred nami. Če je negotovost Brexita škodovala, je zdaj potrditev tega, prinesla gotovost šibkejše gospodarske rasti in znižanega življenjskega standarda za Britance.

Vse skupaj zna imeti velike posledice …