Naprej na vsebino

Dobri možje na nekatere otroke pač pozabijo!

Avtorica: Katja Gantar

Naslov morda malce bode. Bode, ker nekje boli. Boli tam, kjer je doma sodobna revščina. Sploh v teh prazničnih dneh zna bosti od vseh nasprotij in nesmislov, ki smo si jih v vseh letih, desetletjih, stoletjih in tisočletjih s pridnim delom in večkrat uničujočo pametjo, prigarali ljudje. Večkrat se s temi nesmisli celo bahamo, ko kupujemo srečo, ki je ni. Da pa se sreče ne da kupiti, večkrat težko razumejo tisti, ki nimajo niti osnovnih dobrin, kar pa je nekako logično, saj človek lahko razume in zadovoljuje sekundarne in ostale potrebe šele, ko so primarne primerno zadovoljene. Še težje vse to razumejo otroci, ki se srečujejo z materialnim pomanjkanjem. A čeprav morda ne razumejo, še kako čutijo. Čutijo nevidne pritiske okolice, čutijo predsodke, ki se zažirajo v kožo, čutijo razlike, odpor in še kaj.

Praznični čas, v katerem se trenutno vrtimo, zna biti za marsikoga zgolj prazen in boleč. Blišč, še bolj pa beda praznikov kažeta razkorak med želenim, domišljijskim, zrežiranim, sprogramiranim in dejanskim stanjem. Predvsem tisti, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi zadovoljili vse »fore« kapitalistično usmerjene družbe, ki ni nikoli sita, doživljajo hude stiske. Nakupiti vse frčkarije in darila za bližnje, izjemno estetsko ali pač kičasto okrasiti svoje domovanje, poskrbeti za jedačo in pijačo ter tisoč in en detajl prazne evforije že meji na nekakšno nenapisano poslanstvo mnogih. Morda kdo temu lahko reče tradicija, a vendar je tradicija mnogo preprostejša, skromnejša in bolj pristna.

Mnogi otroci iz socialno ogroženih družin so te dni sploh pod pritiskom. Okoli njih trume otrok pišejo dobrim možem pisma večjih in še večjih želja, ki se nato v večini tudi izpolnijo … Sodobna tehnologija in pripomočki za virtualno zabavo ter drugi neskromni, a mnogokrat prazni darovi napolnjujejo darilne vrečke mnogih otrok, medtem ko nekatere kljub preobilju oklice čaka žakelj poln grenkobe neizpolnjenih želja. Mnogi takšni otroci so potem še tiho ali glasno ožigosani z nehvaležnimi in razvajenimi otroki, ker niso z dovolj veliko hvaležnostjo sprejeli morebitnega daru s strani kakšne dobrodelne organizacije.

Težko je v teh časih biti otrok, še bolj pa otrok s težkim socialnim ozadjem. Že odrasli radi rešetke zlate kletke prevečkrat gledamo preveč od blizu in v njih vidimo zlato, ne pa ujetosti v past materializma, kjer človek nima kaj iskati – razen tega, da kupuje seveda. Otrokom razložiti, morda dopovedati, da ni vse zlato, kar se sveti, da je mnogokrat zlato gnoj in gnoj zlato, kot bi se izrazil Srečko Kosovel, je največkrat izjemen izziv. Tudi zato, ker govorov o minimalizmu, kadar imamo polno rit vsega, resno ne jemlje nihče, niti otroci, ki vidijo in čutijo razkorak med skromno teorijo in obilno prakso.

Foto: Pixabay

Stiska otrok je tudi stiska staršev

Mnoge starše, ki se skozi vse leto bojujejo z mlini samopreživetja, starše, ki ravno tako ljubijo svoje otroke, vendar jim to ljubezen kažejo drugače, kot narekujejo nevidne družbene zapovedi, prav tako za vrat držijo takšne in drugačne stiske. Poleg osnovnih dobrin za preživetje, ki so mnogokrat pridobljene kot paketi pomoči na dobrodelnih organizacijah, se srečujejo še z vsemi odtenki izzivov, ki parirajo v na videz popolni materialno zasvojeni družbi. Starši podoživljajo stiske svojih otrok, medtem ko le-ti v šoli hvaležno, a ponižno jedo subvencionirano hrano, ko si včasih glasno, včasih tiho želijo tega in onega, ko so zaradi materialnega pomanjkanja zasmehovani s strani vrstnikov, ki navidezno imajo vse, ko jim očitajo, da niso hvaležni, ker si vsaj za trenutek želijo biti v materialnem smislu enaki drugim … in še in še.

Stiske med prazniki so med starši in otroki materialno ogroženih skupin še večje, saj so tudi želje in pričakovanja večja. S kontrastom, ki nastane med količino in razsežnostjo želja in dejanskim stanjem uresničitve, se vsak spopada na svoj način … Nekateri sklonijo glavo, nekateri se zadolžijo, drugi spet iščejo drugačne poti …

Darila na centru za socialno delo

Eno od simbolnih možnosti obdarovanja ponuja tudi novoletna smrečica, ki stoji na hodniku Centra za socialno delo Ljubljana – enota Šiška, kjer čakajo darila v obliki igrač, knjig, iger in še česa tiste, na katere bodo dobri možje letos pozabili. Izpod smrekice si lahko vsak vzame diskretno, brez da si prosjačil, se vpisoval na takšne in drugačne sezname. Darilo si lahko izbere otrok, ki je s staršem obiskal center za socialno delo, prav tako ga lahko vzame mama, ki bo lahko vsaj v manjši meri tudi letos odigrala Božička, ali dedek, ki mu skromna pokojnina sicer ne bi dopuščala obdariti svojega vnučka. A to je le del projekta obdarovanja znotraj omenjenega centra, s katerim se vsaj hipno odpravi kakšno praznično otroško razočaranje in stisko otrokovih skrbnikov …

Irena Velič, socialna delavka na področju varstva otrok in mladostnikov iz omenjenega centra za socialno delo, nam je ekskluzivno za Slovenec.org povedala, da obdaritev otrok izvajajo že več kot 20 let. Obdarujejo vse otroke, ki so nameščeni v mladinskih domovih, zavodih, stanovanjskih skupinah, rejništvu in iz socialno ogroženih družin. Ideja je pred leti prišla s strani zaposlenih. Najprej so obdarili 30 otrok, z leti so uspeli pripraviti 450 ali več daril za otroke. Med letom zbirajo donacije (materialne in finančne) s strani različnih podjetij in posameznikov. Ustvarili so bazo stalnih znanih in anonimnih donatorjev. Večina daril je novih, običajno so to igrače, oblačila, kozmetika, knjige in kaj sladkega. Nekaj je tudi dobro ohranjenih igrač, knjig in oblačil. Otroke in mladostnike predlagajo strokovni delavci, ki jih obravnavajo in najbolje poznajo njihove razmere. Pripravijo tudi več prireditev, nekateri otroci so povabljeni na predstavo v gledališče, pripravijo pa tudi gledališko predstavo in obdaritev otrok znotraj enote. Pri projektu sodeluje več zaposlenih, ki pomagajo pakirati in zbirati darila, sodelujejo tudi pri pripravi predstave.

Foto: Katja Gantar

Sogovornica nadaljuje: »Podobna obdarovanja pripravljajo tudi na drugih enotah našega centra. V enoti Ljubljana Moste – Polje tako tako vsako leto organizirajo obdarovanje otrok v rejništvu in v zavodih. Letos so organizirali dedka mraza v okrašenih prostorih Skupnostnih programov Moste, kjer so pripravili pogostitev in simbolična darila za otroke v zavodih. V enoti Grosuplje v okviru občinskih programov obdarijo romske otroke …«

Takšno novoletno smrečico, kot stoji letos v enoti Šiška, imajo letos tudi v enoti Vič – Rudnik, saj jim je letos ostalo nekaj donatorskih igrač, ki so tako diskretno namenjene otrokom strank centra. Podobne aktivnosti potekajo tudi na enotah Bežigrad, Logatcu in Vrhniki ter drugje po Sloveniji.

Zrela skupnost se ozira naokoli in si med seboj pomaga. Poglejmo letos brez plašnic okoli sebe, morda smo lahko dobri mož ali dobra žena komu od ljudi z bližnje okolice. Znamo to narediti tiho, brez pompa ter ohraniti pri tem lastno in obdarovančevo zasebnost?

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice