Avtor: Metod Kranjc
Zadnje mesece se zdi, da so slovenski vladi dnevi šteti. Dram skorajšnjega konca ni videti konca, a ena se je le včeraj končalo. Angelika Mlinar je bila imenovana za novo ministrico, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
Prvi minister za kohezijo te vlade je bil sicer Marko Bandelli, takrat najboljši kandidat s strani SAB, ki je po samo 2 mesecih moral zapustiti svoj položaj, ker je grozil županskemu kandidatu Eriku Modicu v Občini Komen. Njegovo delo je nadaljeval Iztok Purič, ki je prav tako bil najboljši kandidat s strani SAB, ter po 9 mescih odstopil. Tako je SAB imenoval še tretjega najboljšega kandidata za ta resor – Angeliko Mlinar, kjer pa je prišlo do drame že na začetku.
Pri koroški Slovenki je obstaja po mnenju vlade interes Slovenije, da je državljanstvo dobila po postopku izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov
49-letna Mlinarjeva,aktivna pripadnica slovenske manjšine, rojena v naselju Stara vas (Altendorf) na jugu avstrijske Koroške, je doktorica prava. Med letom 2000 in 2005 je delovala na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani. Leto dni, od maja 2009 do konca junija 2010, je opravljala tudi funkcijo generalne sekretarke Narodnega sveta koroških Slovencev. Med drugim jo je zaradi njenih izjav ovadila skrajno desna organizacija Heimatdienst, sama je pred leti zatrdila, da je zaradi njene kritike politike slovenske države do slovenske manjšine na Koroškem politiki niso imeli preveč radi. Bolj znana je v Sloveniji postala jeseni 2013, ko je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament. Tam je v vrstah liberalne stranke Neos, katere soustanoviteljica je bila in v kateri je nekaj časa igrala tudi vodilno vlogo, ostala do konca junija 2014, ko se je preselila v poslanske klopi Evropskega parlamenta. Bila je tudi podpredsednica politične skupine liberalcev Alde. Na zadnjih evropskih volitvah je kandidirala na listi SAB, kjer je prevzela vlogo vodilne kandidatke. Zaradi nezadostne podpore listi se ji ni uspelo prebiti med osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, je pa prejela sedmo najvišje število preferenčnih glasov. Že takrat je bilo slutiti, da še bomo slišali o njej in res smo.
Alenka Bratušek, predsednica SAB, jo je predlagala za novo kandidatko kohezijskega ministrstva. Prva težavo pri tem je predstavljalo slovensko državljanstvo, ki ga Mlinarjeva še ni imela. Sicer je zanj zaprosila, še preden je od Avstrije, ki je dvojnim državljanstvom izjemno nenaklonjena, dobila dovoljenje za to. Vlada je nato še pred zeleno lučjo Avstrije ugotovila, da obstaja interes Slovenije za sprejem Mlinarjeve v državljanstvo, tako da ga je dobila po postopku izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov. S čemer se pa širša javnost nikakor ni strinjala.
Mlinarjeva na zaslišanju parlamentarnega odbora ni prepričala
Na začetku tedna se je Mlinarjeva predstavila članom parlamentarnih odborov za EU in gospodarstvo. Po večurnem zaslišanju članov ni prepričala in so njeno kandidaturo ocenila kot neprimerno. Prvi je njeno predstavitev zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, drugi z osmimi proti osmim.
Ena glavnih očitkov zakaj ni ustrezna kandidatka je bil, da se z razvojno vizijo in kohezijo do zdaj ni veliko ukvarjala in njene izkušnje, ki jih je pridobila kot poslanka v Evropskem parlamentu še ne pomenijo nujno kompetenc za vodenje tega resorja. Poleg seveda še dvoma okoli državljanstva in njenih radikalnih stališč
Sicer takšen izid še ni pomenil konca, a je bilo jasno, da bo zelo težko. Kljub temu se premier Marjan Šarec ni odločil, da v navezi s stranko SAB, v katere kvoto spada ta resor, predlaga drugega kandidata in je predsednika DZ Dejana Židana obvestil, da se odpoveduje pravici predlagati drugega kandidata za ministra.
Bratuškova Šarca postavila v pat pozicijo
Predsednica SAB Alenka Bratuškova je po tem, ko je bilo jasno, da bo potrebno kar nekaj pogovor za potrebno podporo, vztrajala, da je zagotovitev večine v DZ za izvolitev kohezijske ministrice naloga predsednika vlade. Šla je še celo tako daleč, da je Šarca postavila v »kot« s svojo izjavo, ko je dejala, da bi, če Mlinarjeva ne bo dobila podpore poslancev, sama odstopila, če bi bila na mestu predsednika vlade Marjana Šarca.
Kot običajno pred tako pomembnim glasovanjem so stranke že v naprej javno izražale podporo oz. nepodporo. NSi je jasno povedal, da so njihovi glasovi proti glas proti vladi, Zmago Jelinčič je sicer sprva podporo napovedal, potem se premislil in na koncu v svojem slogu naredil po svoje, ter ga na glasovanju ni bilo, s tem pa nehote dal glas za, saj je bila rezultat tesen in je bila Mlinarjeva potrjena s 44 glasovi za in 43 proti. Jelinčičev glas proti bi bil 44 glas proti in danes ne bi brali, da imamo novo ministrico.
Mlinarjevo so podprli poslancev SAB, LMŠ, SD, SMC, štirje od petih poslancev DeSUS in poslanca narodnosti. SDS, Levici, NSi in dva poslanca SNS so Mlinarjevi nasprotovali.
Mlinarjeva se je po glasovanju zahvalila za podporo. Glede črpanja evropskih sredstev, sicer meni, da je le-to solidno, a se da stvari izboljšati. Prihodnje večletno finančno obdobje EU 2021–2027 je zelo pomembno za slovenski prostor in le upamo, da je Mlinarjeva res najboljša kandidatka in se zgodovina ne bo ponovila in bi se s tem temelji Slovenije močno skrhali, ter bi celo pomenilo konec slovenskega podeželja in kmetijstva.
Powered by Contextual Related Posts
