Naprej na vsebino

Uspelo je, preživeli smo leto 2019!

Avtor: Metod Kranjc

Pri koncu je še eno leto, ki je bilo zelo dinamično. Zgodilo se je marsikaj, predvsem pa je bilo leto protestov, stavk, ilegalnih prestopov mej, dvigovanja plač v javni upravi in zbiranja denarja za tiste, ki bi morala država poskrbeti, pa ni.

V tem letu so bili tako 3 večji protesti:

  • protest pred ministrstvom za okolje, ko so kmetje pripeljali kadavre pred ministrstvo;
  • protest v Velikih Laščah, shod na katerem so želeli opozoriti na problematiko zveri v Sloveniji in
  • veliki vseslovenski protestni shod Rešimo Slovenijo, kjer so jasno bile izpostavljene težave Slovenije.

V slogu Grete Thunberg so ob petkih tudi nekateri slovenski šolarji namesto k pouku odšli na ulice.

Čisto svojstven pristop k protestu so imeli vegani, ki so uspeli napadati trgovske centre, klavnice in udirati na tujo posest, da bi na miren način izrazili svoje stališče.

Stavkali so tako zdravniki, kot poštarji, le-to so napovedali tudi Adriini uslužbenci, a smo žal le Adrio izgubili. Že napovedana stavka pa je po novem letu, namreč SGIT napoveduje stavko v hotelu Diana.

Število ilegalnih prehodov se je drastično povečalo in je po trenutno dostopnih podatkih bilo le-teh vsaj 15.221, kar je 70,9 odstotkov več kot lani. Ilegalni migranti so tudi bistveno bolj agresivni, ugrabili so nič hudega slutečega državljana, ukradli avto in ga uničili, posiljeni sta bili dve študentki, ogromno je vlomov in še bi lahko naštevali. Vodilni sicer želijo to pomesti pod preprogo in v središče problematike postavljajo t.i. štajersko vardo in Andreja Šiška, kot največjega sovražnika države.

Dvig minimalne plače naj bi piarovsko pomagal najrevnejšim, pa se je zgodilo vse prej kot to, saj so ustvarjali tega predloga pozabili dvigniti ostale cenzuse. Tako so ljudje za borih 25,58 evrov izgubili tudi do 100,00 evrov in več. Nič kaj drugače ne bo z novim letom, ko naj bi bila minimalna plača 700,00 evrov. Novih cenzusov pa še vedno ni, kar pomeni, da se bo zgodba iz lanskega dviga ponovila in bodo ljudje tokrat izgubili še več.

A da ne bomo tako črnogledi, so pa v javni upravi odmrznili vsa varčevanja pred krizo, poslanci so si pridobili dodatke in upokojenci imajo višjo pokojnino za celih 1,5 odstotkov. Kdo se iz koga tukaj dela norce je vprašanje zase.

Je pa vsekakor pohvalno, da se stopnja brezposelnosti niža in je 4,8 odstotna. Koliko realna je ta ocena prepuščamo vam v presojo. Po podatkih SURS se je letos tudi zvišala povprečna mesečna bruto plača za 2,6 odstotkov zvišala. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 EUR.

S plačami so očitno rastle cene življenjskih potrebščin. Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za 2 odstotka, od novembra 2018 do novembra 2019 (v enem letu) pa za 1,4 odstotkov. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,4 odstotka) ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (predvsem za 14 odstotkov dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije (za 2 odstotka). Če ste redni uporabnik vedno enakih dobrin potem veste, da je dvig bistveno višji. Če ste v začetku leta za dotično blagovno znamko mleka odšteli 1,15 evrov v decembru zanjo plačate 1,75 evrov, kar znaša 35 odstotno podražitev. Podobno je pri mesni izdelkih, zelenjavi, kruhu in še kje.

In če ravno so kmetje bili v tem letu zelo na udaru in mnogo kateri državljan meni, da se kmetom godi preveč dobro in samo jamrajo so v tem letu s svojim delom tudi poskrbeli, da bomo mi imeli kaj dati na mizo.

Kar 40 odstotkov celotne površine njiv je bilo v 2019 posejane s koruzo. Pridelek koruze za zrnje bo po pričakovanjih približno tak kot v 2018.

6 odstotkov celotne površine njiv je bilo posejane s pšenico, našim najpomembnejšim krušnim žitom. Pridelek pšenice v 2019 je bil največji pridelek v zadnjih 20 letih. Torej lahko pričakujemo, da vsaj glutenski proizvodi ne bodo pridobili na ceni.

30 odstotkov je bil pridelek hmelja v 2019 lažji od pridelka v 2018. Slabši letošnji pridelek hmelja v primerjavi z lanskim je bil v glavnem posledica manj ugodnih vremenskih razmer (nižjih temperatur in toče).

108.000 ton je v 2019 tehtal pridelek grozdja, kar je 15 % manj kot v 2018. Ali bo vino in izdelki iz grozdja dražji bomo videli naslednje leto.

6 odstotkov naj bila po prvi oceni vrednost kmetijske proizvodnje v 2019 nižja kot v 2018. Znašala naj bi 1.320 mio. EUR.

V groben rečeno je bilo leto 2019 pestro. Marsikaj ne-naštetega, a pomembnega se je še zgodilo, le upamo lahko, da bomo znali iz vsega najti najboljše, to prenesti v leto 2020 in 1. 1. 2020 začeti z novo zgodbo, zgodbo o uspehu in blaginji, ki bo prinesla dobro za vse.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice