Dvig minimalne plače ponovno poslabšuje položaj prejemnikom le-te

Avtor: Alenka Gabrovec

Že kar nekaj časa je jasno, da bi morala višine minimalne plače znašati toliko kot znaša povprečna plača, o čemer smo že poročali v prispevku Koliko (najmanj) mora zaslužiti slovenska družina, da lahko živi na svojem in ne životari?, zato se ideja od dvigu minimalne plače zdi dobra ideja, a vendar dvig iz zdajšnjih 667,00 na 700,00 evrov prinaša prej minus kot plus. Kot da zgodba lanskega leta ni bila vodilnim in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v poduk, so zgodbo ponovili še enkrat. Ali gre zgolj za napako in bodo iz ministrstva do konec tega meseca posredovali popravljene izračune dohodkovnih razredov, ali pa upajo, da so ljudje pozabili in bodo kakšen mesec ali dva lahko na račun delavnih ljudi nekaj privarčevali.

Dvig minimalne plače prinaša le izgubo

Dvig minimalne plače za 33,00 evrov naj bi po mnenju Levice ljudem olajšalo življenje. Mogoče res, če bi se lahko prehranjevali v vladni menzi, a v realnem svetu je to le obliž na veliko rano. A zaradi teh 33,00 evrov in seveda brez popravka ostalih cenzusov le ti močno vplivajo na višino otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, subvencijo malice in kosila ter subvencijo najemnine. In nikakor ne v korist državljanov. Sicer je razlika obratno – sorazmerna. Torej več kot je otrok, manjša je razlika.

Starš z enim otrokom je za vrtčevskega otroka dobival 60,16 evrov otroškega dodatka, ter plačeval 30 odstotkov vrtca (ob predpostavki, da je povprečna višina vrtca v Sloveniji nekje 400 evrov, je 30 odstotkov pomenilo nekje 120,00 evrov). Če je ta isti starš imel otroka v osnovni šoli, je seveda prejemal prav tako 60,16 evrov otroškega dodatka in v šoli mu ni bilo potrebno plačati malice, kosilo pa načeloma ja. V kolikor je njegov otrok bil polnoleten in dijak, je  otrok dobival državno štipendijo v višini 66,56 evrov. Z dvigom minimalne plače bo ta isti starš za vrtčevskega otroka dobil le 49,19 evrov otroškega dodatka, kar je 10,97 evrov manj, vrtca bo plačeval 5 odstotkov več, kar je približno 20,00 evrov več. Prav tako bo njegova subvencije najemnine nižja kot prej. Torej bo zaradi 33,00 evrov plusa v bistvu v najboljšem primeru na istem, ter do razlike subvencije najemnine v minusu. Če ima ta starš otroka v osnovni šoli, bo zanj še vedno dobival 10,97 evrov otroškega dodatka manj, plačati bo moral malico v šoli, kar znaša približno 18,00 evrov. Torej bodo ponovno v najboljšem primeru na enakem, če jim bo seveda še vedno ostala enaka višina subvencija najemnine. V kolikor je otrok tega starša dijak in mlajši od 18 let, bo starš zanj dobil 10,97 evrov manj otroškega dodatka, a bo po novem moral plačati malico in kosilo, kar znaša približno dodatnih 48,40 evrov. Če je otrok že star 18 let pa bo prejel 15,36 evrov manj štipendije in bo prav tako moral plačati malico in kosilo, torej dodatnih 48,40 evrov. Še do večjih anomalij prihaja, pri dveh starših, kar si lahko ogledate v spodnji tabeli.

Tabela: Izračun razlik med minimalno plačo v letu 2019 in 2020 pri določenih socialnih transferjih.

Dvig minimalne škode predstavlja breme tudi za delodajalce

Kar nekaj podjetnikov je izrazilo nestrinjanje z dvigom minimalne plače. Na spletu je moč bilo zaslediti zapise besnih ljudi, da če pa ne morejo dati delavcu tistih 33,00 evrov več, potem je bolje, da kar zaprejo svoje podjetje. Vendar se delodajalcu ob tem ne zviša strošek zgolj za 33,00 evrov, ampak bistveno več.

Če delavec prejme minimalno plačo, torej teh 667,00 evrov lani, je delodajalec za teh 667,00 evrov plačal 1.031,32 evrov. Torej 364,32 evrov več, kot je delavec dobil na TRR. Po novem bo za delavčevih 700,00 evrov plačal 1.139,80 evrov, torej 439,80 evrov več kot delavec dobi na TRR. Razlika med lanskim letom in letošnjim letom znaša za delodajalca 108,48 evrov. Torej na letni ravni 1.301,76 evrov. Če ima ta delodajalec zaposlenih npr. 20 delavcev to znaša 26.035,20 evrov več na letni ravni. Znesek, ki ni ravno majhen in ga bo delodajalec moral nekje dobiti. Glede na to, da po poročanju predvsem nemških medijev se pripravlja nova gospodarska kriza, bo to še toliko težko.

Ironično pa je dejstvo, da je kar lepo število ljudi v javni upravi na minimalni plači in bomo za dvig plač le tem plačali davkoplačevalci. In ker se dejansko za minimalno plača resnično več ne splača delati, bo več ljudi raje ostalo doma ob denarni socialni pomoči. Ki jo bomo plačevali ponovno mi, davkoplačevalci.

Torej komu je v korist dvig minimalne plače, ker večino državljanom ni in jih bo pahnila le še globlje v pekel revščine.