Varstveni dodatek pride v poštev (tudi) za upokojence, ki živijo tako rekoč na pragu revščine
Varstveni dodatek je namenjen za zagotavljanje sredstev življenjskih stroškov za osebe, ki si ne morejo zagotoviti materialne varnosti. Ljudje, ki na tak ali drugačen način v Sloveniji tako rekoč živijo na pragu ali pa celo pod pragom revščine. Takšnih ni tako malo kot bi si morda mislili na prvi pogled, med drugim tudi starejših, saj situacija v državi glede upokojencev in višine pokojnin vsekakor ni rožnata. Znano je, da več kot polovica upokojencev s svojo pokojnino težko shaja iz meseca v mesec, nekateri pa celo ne morejo shajati brez pomoči kakšnega svojca ali podobno. To se dogaja tudi v primerih, da so upokojenci zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov primorani iti v oskrbo v domove za starejše, ki pa tudi svoje cene za takšne in drugačne storitve, ki jih za starejše omogočajo. To ni niti ni presenetljiv podatek, saj po trenutnih statistikah več kot polovica od trenutnih upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 662 evrov. Takšne vsote mesečno pa so bolj za životarjenje kot pa za dostojno življenje. Med tovrstnimi upokojenci, ki pa imajo tako majhne pokojnine, pa niso le tisti, ki niso imeli polne pokojninske dobe, temveč tudi takšni, ki so tako rekoč vse življenje delali in imel nizko plačo. Primerov pa je še mnogo več, toda rdeča nit pri vseh je enaka. Kako si s tako majhno pokojnino privoščiti dostojno zrelo dobo svojega življenja je pogosto vprašanje in odgovor ni vedno preprost, toda določeni dodatki kot so varstveni dodatek in enkratne denarne pomoči lahko vsaj malo omilijo dane situacije.
Kdo lahko zaprosi za varstveni dodatek?
Za varstveni dodatek so upravičene ženske, ki so starejše od 63 let in moški, ki so starejši od 65 let. Prav tako varstveni dodatek pride v poštev tudi za upokojence, ki prejemajo manj kot 591 evrov pokojnine in tisti, ki na bančnem računu nimajo več kot 2.500 evrov prihrankov. Če ima tako upokojence na primer 500 evrov pokojnine, lahko dobi še 91 evrov varstvenega dodatka. Varstveni dodatek lahko dobite tudi v primeru, da ste trajno nezmožni za delo (ženske starejše od 63 let in moški starejši od 65 let) in niste delovno aktivni oziroma kje zaposleni. Pogoj za pridobitev varstvenega dodatka pa je tudi ta, da ste državljan Republike Slovenije in da tukaj tudi prebivate. Varstveni dodatek lahko prav tako dobijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo tukaj tudi stalno prebivališče.
Kakšna je višina varstvenega dohodka?
V primeru samskega stanu in izpolnjenih pogojih za pridobitev ter imate lasten mesečni dohodek, ki ni višji od 591,20 EUR neto, se določi varstveni dodatek v višini razlike med vašim lastnim dohodkom in 591,20 EUR. V primeru družine, ki izpolnjujete pogoje za pridobitev varstvenega dodatka v primeru, če višina minimalnega dohodka na družino ne presega cenzusa, ki znaša 899,40 EUR za dvočlansko družino, v kateri ob družinska člana izpolnjujeta pogoje za pridobitev varstvenega dodatka in 714,81 EUR za dvočlansko družino, v kateri pa pogoje za varstveni dodatek izpolnjuje le en član.
Katere pomoči se poleg varstvenega dodatka »starejši« še lahko dobijo?
Upokojenci, ki imajo nižjo pokojnino od denarne socialne pomoči, ki znaša 402 evra, lahko zaprosijo za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in subvencijo za najemnino. Poleg tega pa se lahko poslužujejo tudi drugih denarnih pomoči kot so:
Izredna denarna pomoč za stroške kurjave in elektrike
Starejši oz. upokojenci, lahko zaprosijo tudi za izredno denarno pomoč za stroške kurjave in elektrike, če si tega s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti sami. Oseba, ki je samska, lahko mesečno prejme največ 402 evra, toda tovrstni znesek lahko na leto koristi največ dvakrat. Prav tako lahko socialno ogroženi starejši zaprosijo tudi za oprostitev plačevanja RTV-prispevkov ali pa si z izredno denarno pomočjo plačajo stroške proračuna elektrike, lahko plačate tudi nujna manjša stanovanjska popravila. Toda izredne denarne pomoči se ne sme porabiti za poplačilo na primer starih dolgov. Porabiti jo je potrebno namensko za izključno za namene sprotnih stroškov ter v roku 30 dni od prejetja. Prav tako je potrebno predložiti tudi dokazilo kako so bila denarna sredstva porabljena in to v 45 dneh od dneva prejetja sredstev.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Upravičeni pa so tudi do dodatka za pomoč in postrežbo, ki se izplačuje v treh zneskih glede na upravičenčevo situacijo in primer. Če je pomoč potrebna za osnovne življenjske potrebe pri slepih in nepokretnih, znaša znesek v višini: 150 EUR. V primeru pomoči za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb znaša znesek: 300 EUR. V primeru, da pa je potreben 24 urni nadzor svojcev, pa je upravičenec upravičen do 430 EUR dodatka za pomoč in postrežbo. Ti dodatki niso odvisni od višine pokojnine in premoženjskega stanja, temveč vam pripadajo kot pomoč, ki se potrebuje zaradi zdravstvenega stanja. Za na konec pa velja še opozoriti na to, da se kar pogosto dogajajo takšne in drugačne spremembe in zato ni odveč preveriti kakšnih dodatnih možnosti in spremljati novosti, spremembe ter kakšne dodatke in denarne pomoči se morebiti še lahko pridobijo.
Powered by Contextual Related Posts
Ali višina varstvenega dodatka vpliva na Višino subvencije najemnine?
Ali se upošteva tudi ženino nadomestilo od ZPIZ? Ali se upošteva tudi invalidnina in katastrski dohodek? V gospodinjstvi sva sama.