Naprej na vsebino

Policijsko poročilo na primerih spolnih zlorab in nasilja

Policijsko poročilo vsebuje sporočilo javnosti o primerih kaznivih dejanj. Policija je za preteklo leto in tudi leta poprej izdala mnogo policijskih poročil tudi za primere družinskega nasilja in spolnih zlorab. V javnosti se sicer tovrstne tematike vedno bolj in bolj razgaljajo tudi širše, vendar pa je tovrstnega in drugačnega nasilja še vedno veliko za zaprtimi vrati.

Nasilje v družini

Na policiji ugotavljajo, da družinsko nasilje zavzema precejšen del njihovega delovanja in o njem so izdali že marsikatero policijsko poročilo. Policija letno obravnava približno 80.000 kaznivih dejanj, od katerih je več tisoč primerov ravno v družinskem okolju. Obravnavajo pa vse od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do hujših kot so težja nasilja in umori v družini. Kaznivi dejanji, ki sta v okviru družine obravnavani s strani policije sta:

  • Nasilje v družini (oškodovanec je polnoletna oseba)
  • Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje (oškodovanec je vsakdo mlajši od 18 let).
Policijsko poročilo Foto: Pixabay

Družinsko nasilje nad ženskami v Sloveniji

Skoraj dan je v različnih radijskih, televizijskih in drugih medijskih občilih slišati kakšno policijsko poročilo o nasilnih dejanjih na tak ali drugačen način. Ne gre se zgolj za nasilje, ki se dogaja na »ulicah«, temveč tudi za nasilje, ki se dogaja vsakodnevno v družinah, pa vemo zato ali pa sploh ne. Nasilja pa je po statističnih podatkih veliko. Leta 2018 je bilo prijavljenih 1431 primerov družinskega nasilja nad ženskami v Sloveniji. Za vse se seveda niti ni napisalo policijsko poročilo, saj so zadeve neprijavljene. Poleg tega pa je bilo prijavljenih 298 prijav surovega ravnanja in zanemarjanja mladoletnih oseb in 90 primerov spolnega nasilja nad otroci, ki so mlajši od 15. let. Toda to je zgolj statistika za leto 2018, kar pa še zdaleč ne pomeni, da se vsega tega ne dogaja še bistveno več. Mnogo stvari se dogaja ravno za zaprtimi vrati in policijski predstavniki tega vidijo veliko. Prijava dejanj spolnega nasilja pa se ne zgodi vedno, toda v primeru, da dogodek ostane neprijavljen, tudi kaznivo dejanje ne more biti kaznovano. Vzroki za neprijavljene spolne zlorabe so različni. Med drugim je to sram, strah, občutki krivde, ponižanja in še vrsto drugih. Toda, če se spolne zlorabe ne prijavi, je možnost, da se bo ponovila večja, saj storilec pogosto ponavlja nasilna dejanja.

Policijsko poročilo Foto: Pixabay

Prijava nasilja v družini

Prijavo lahko vloži praktično vsakdo. Lahko je to priča, žrtev, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove, zdravstvene organizacije in posamezniki, ki delujejo v okviru le-teh. Po uradni dolžnosti so jo primorane vložiti uradne osebe. Prijava se lahko vloži osebno na kateri izmed policijskih postaj in s tem se prične policijska obravnava. Mogoče pa jo je vložiti tudi na državnem tožilstvu s to razliko, da jo v tem primeru policija obravnava šele, ko jo prejme od državnega tožilstva. Možna pa je tudi anonimna e-prijava, ki jo je možno oddati na spletnem portalu policije. Toda za primere anonimnih prijav policija predlaga, da se vložijo le izjemoma, saj tovrstnih prijav ne morejo šteti za nujne, ampak le informativne zaradi katerih je pogosto oteženo učinkovito nadaljnje ukrepanje zaradi nesodelovanja vseh udeleženih. Predvsem opozarjajo tudi, da se izogiba anonimnih prijav, ko gre za otroke, ki so žrtve nasilja. Pomembno je namreč, da vsakdo, ki se odloči oddati prijavo in sodeluje v nadaljnjih postopkih, postane glas otroka oziroma glas žrtve nasilja.

Spolno nasilje

Kazniva dejanja v primerih spolnega nasilja so dejanja, spolnega, fizičnega in psihičnega ter čustvenega nasilja ter pomenijo za žrtve hud poseg v njihovo osebno integriteto. Posledice spolnega nasilja so lahko zelo hude in terjajo dolgotrajno okrevanje, žrtve pa so lahko celo življenje zaznamovane. Raziskave prikazujejo, da je velik delež spolnega nasilja neprijavljen in tako se seveda ne more kaznovati dejanj in storilcev. Vzroki za ne prijavo so morebitne sorodstvene povezane žrtve in storilca dejanja, občutki sramu, pričakovani negativni odzivi iz okolja in tako naprej. Toda kljub vsem pomislekom je najpomembnejši argument za prijavo omenjenih dejanj dejstvo, da gre za huda kazniva dejanja z obsežnimi fizičnimi in psihičnimi ter čustvenimi posledicami, ki zahtevajo ustrezen sodni epilog, policijsko poročilo ter sankcijo. Poleg tega obstaja tudi nevarnost, da se dejanje ponovi, saj storilci spolnega nasilja pogosto ponavljajo nasilna dejanja.

Po prijavi spolne zlorabe oziroma kakršne koli zlorabe bodo policisti zoper osumljenca izvajali določene ukrepe in dejanja, ki so določeni z zakonom. Zoper osumljenca pa bo podana tudi kazenska ovadba oziroma poročilo na pristojno državno sodišče. Policisti so žrtvam oziroma osebam, ki prijavijo nasilje, dolžni pojasniti potek policijske preiskave in seznaniti z njenim zaključkom. Prav tako pa, če se tako želi tudi seznaniti z ustreznimi oblikami in osebami pomoči kot so: psihološka, pravna, materialna in pravosodna.

Policijsko poročilo Foto: Pixabay

Četudi se o spolnih zlorabah, družinskemu nasilju in podobnih tematikah še vedno ne govori toliko kot bi se lahko, si tematike zaslužijo precej več pozornosti kot jo obsega kakšno policijsko poročilo, ki se poda v zvezi z aktivnostjo policije v zvezi s preprečevanjem nasilja v različnih primerih. Družina in različni odnosi, ki jih imamo, namreč spletajo življenje posameznika in življenja v širši skupnosti. S skupnimi močmi lahko poskrbimo za to, da postanemo bolj zdrava družba.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice