Naprej na vsebino

Prispevek k posvetu o demografski sliki Slovenije oz. »Kadrovska vrzel v Sloveniji – Zakaj v Sloveniji primanjkuje ljudi v delovni starosti?«

Avtor: Velislav Žvipelj

Uvodoma bi želel postaviti tezo, da zaskrbljujoča demografija ni vzrok, temveč posledica in odslikava  vzrokov. Eden zelo pomembnih so naraščajoče razlike med bolj in manj razvitimi predeli Slovenije – razlike med podeželjem in metropolo Ljubljano. Nižja kakovost bivanja je sprožilec odločitev za selitev v mesta/tujino (predvsem pri mladih.

Lanskoletni posvet »Slovenski regionalni dnevi 2019« v Bovcu, je v zaključkih kot redečo nit izpostavil, da se Slovenija stara in prazni. Mladi odhajajo oz. se po šolanju ne vračajo v kraje (regije), od koder izvirajo. Vsakodnevne jutranje dolge kolone pred Ljubljano, zastoji in prometne nesreče so žalostna, že kar grozeča podoba regionalnega razvoja Slovenije, ki je dejansko slika centralizacije in ne decentralizacije. Večje, kot je zaledje pomanjkanja delovnih mest, daljše so kolone iz tiste smeri (Štajerska, Dolenjska; Primorska in Gorenjska nekoliko manj). Če k običajnemu delovniku prištejemo še čas na poti (skupno 11 do 13 in več ur dnevno), dobimo zelo negativen vpliv na družinsko življenje (otroci prepuščeni sami sebi, medijem. Zato se skuša odseliti, kdor se zmore (je konkurenčen na bolje plačanih trgih dela – tujina, večja mesta).

To državljane frustrira in poraja napetosti v družbi, ki pa so odlično gojišče za ceneni populizem in sejanje nestvarnih obljub. Tudi ameriška politična stvarnost (Trump) in brexit izhajata iz gnezda oz. vzroka. Tudi posledice so (ali še bodo) enake: manj sodelovanja, dezintegrativni procesi, vsi proti vsem, trgovinske vojne, neodgovorno neenotno (ne)ukrepanje na okoljske spremembe, migracijski pritiski …

Kaj je npr. sporočilo Johnsonove zmage? Da etnonacionalistični populizem ni muha enodnevnica, ampak politična stvarnost, nevarnost desetletja (Trump, Johnson, Bolsonaro, Modi, Erdogan…)

Globalizacija oz. neoliberalizem se je v dobrih štirih desetletjih izpel. Zaradi prevelikih razlik med sloji prebivalstva, med globaliziranimi mesti in podeželjem in zaradi jeze ljudi nad vsem tem, je precej verjetno pričakovati neke spremembe.

Ključno je: zmanjšanje neenakosti in razlik med regijami, dostopnost javnih storitev, ničelna toleranca do korupcije, čezstrankarsko reševanje težav in mediji, ki jih ni strah razkrinkavati laži in družbene odklone.

Reševanje kadrovske vrzeli v Sloveniji bo verjetno teklo v večjih smereh, tudi z dotokom iz tujine. Osnova pa je delo z lastnim potencialom. Tako kot v športu.

Računati zgolj na imigracije (uvoz kadrov) je iz večjih razlogov nestvarno. Zaradi morebitnih kulturnih, verskih, vrednostnih … razlik bi bilo to lahko dodaten generator družbenih napetosti. Končno je tudi realno spoznanje, da je bližnji balkanski kadrovski bazen izpraznjen. V Bosni npr. zapirajo poklicne gradbene šole, ker tam mladih ni več ni, Nemčija skuša blažiti primanjkljaj v medicinskih in negovalnih poklicih s kadri s Filipinov.

So pa tudi zanimivi primeri odločanje sedanje milenijske generacije, kjer vrednote štejejo. Tudi vrednota družina. Tak pozitiven primer sta mlada intelektualca (uni. strojni inženir in arhitektka) iz okolice Šoštanja. Raje kot za akademsko kariero v Ljubljani sta se odločila za nadaljevanje družinske tradicije kmetovanja in posvečanja otrokom. Tudi v Kočevju so zaznani znaki neke vrste renesanse in perspektivnosti življenja tudi izven Ljubljane/tujine … 

Zagotovo je pomemben faktor odločitve (mladih) za življenje na podeželju/ v mestu zmožnost zasnovanja družine v primernem stanovanju; primernem glede kakovosti bivanja, neodvisnosti in pokrivanja stroškov (lastniško oz. najemniško bivališče). Morda je prav olajšana pot do neodvisnega bivališča tudi ključ za pritegnitev družinskih zdravnikov na podeželje, kar pa ima multiplikativen učinek na druge mlade družine, ki jim je zmožnost medicinske oskrbe (posebno za majhne otroke) naslednji pomemben faktor za odločitev, kje bodo živeli.

Ne le zaslužek, tudi kakovost bivanja in kakovost življenja na podeželju nasploh je pomembna za ohranjanje kadrovske kondicije v Sloveniji.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice